Med vročinskim stresom sta za krave molznice ključna dva pojava:
- znižanje konzumacije suhe snovi (SS) ter
- pojav subklinične vampove acidoze.
Krave imajo, tako kot ljudje, v obdobju vročinskega stresa slabši apetit kot v hladnejših dneh. Konzumacija SS se med vročinskim stresom zmanjša, spremeni pa se tudi sestava zaužitega obroka. Krave zato, ker pri prebavljanju vlaknine nastaja večja količina toplote, ki se je morajo znebiti, v vročih dneh raje posegajo po koncentratih in bolj zbirajo krmo. V obdobjih vročinskega stresa se zniža čas prežvekovanja, oslabijo pa tudi kontrakcije vampa. Zaradi vročine krave v vročih dneh jedo manjkrat, torej zaužijejo manj večjih obrokov, več pa zvečer in ponoči.
Posledice vročinskega stresa
Vročinski stres zaradi znižane konzumacije in spremenjene sestave zaužitega obroka vpliva zlasti na mlečnost, sestavo in kvaliteto mleka ter na plodnost živali.
Zaradi subklinične acidoza se pojavi tudi laminitis in šepanje, znižana odpornost živali pa je razlog za povečano število infekcijskih bolezni, npr. mastitisa.
Znižana mlečnost
Znižana mlečnost je zlasti posledica znižanega zauživanja SS. Pri temperaturah nad 32 °C lahko pričakujemo 8 do12 odstotokov nižjo konzumacijo suhe snovi in 20 do 30 odstotkov padca mlečnosti! Največ na mlečnosti zgubijo krave v zgodnji laktaciji oziroma na vrhu laktacije, ker imajo bolj intenzivno presnovo, večjo konzumacijo suhe snovi in zato večji problem, kako se znebiti odvečne toplote. Pri visokoproizvodnih kravah lahko torej zaradi vročinskega stresa zgubimo tudi štiri litre in več mleka dnevno.
Izguba mleka pa ni omejena le na obdobje vročinskega stresa ampak vpliva na potek cele laktacije.
Spremenjena sestava mleka
Spremenjeno zauživanje suhe snovi (manj vlaknine) in subklinična acidoza vampa pomenita tudi spremenjeno okolje za mikroorganizme v vampu. Razvijejo se druge vrste mikroorganizmov, posledica pa je spremenjeno razmerja med maščobnimi kislinami v vampu, to pa privede do spremenjene sestave mleka. Znižata se tako odstotek mlečnih beljakovin kot odstotek mlečne maščobe v mleku. Zniža pa se tudi odstotek suhe snovi v mleku, ob tem pa se zviša zmrziščna točka mleka.
Znižana kvaliteta mleka
Za obdobje vročinskega stresa je značilno tudi povečano število somatskih celic v mleku. V času stresa se poveča količina stresnih hormonov, ti pa povzročijo znižano odpornost živali.
Zaradi padca odpornosti živali se začnejo razmnoževati mikroorganizmi, ki so »dremali« v vimenu, hkrati pa se poveča možnost novih intramamarnih infekcij – mikroorganizmi, ki udrejo skozi seskov kanal večkrat uspešno inficirajo vime, ker se krave z znižano odpornostjo manj uspešno borijo proti infekciji.
Vročina nudi tudi pogoje za hitrejše razmnoževanjem mikroorganizmov v okolju živali (torej okoljskih povzročiteljev). Ker je teh v okolici živali več, sta povečanu tako imenovnani infekcijski pritisk kot povečana možnost infekcije vimena. Zato se v poletnem obdobju poveča število okoljskih mastitisov.
Kaj lahko naredimo:
- živalim zagotovimo senco,
- dobro prezračujmo hleve
- prilagodimo obrok živali, kot tudi način in čas krmljenja (krave v tem obdobju več jejo ponoči, večkrat jim porivamo krmo v jasli in jih spodbujamo, da žrejo večkrat na dan),
- zagotovimo dovolj pitne vode (dovolj mest za napajanje: vsaj eno na 20 živali in dovolj velik pretok vode: vsaj 20 L /minuto!)
Ukrepi povezani z mastitisom:
- na paši zagotovimo dovolj sence, zagotovimo, da senčna mesta, kjer se zadržujejo krave niso blatna. Senčna mesta so lahko v takih razmerah vir okoljskih povzročiteljev mastitisa.
- V hlevu več pozornosti posvetimo čistoči ležišč: večkrat in bolj temeljito nastiljamo. Tako preprečimo razmnoževanje mikroorganizmov na ležiščih.
- Zatiramo muhe, ki so v takih razmerah pogosto vektor za prenos mikroorganizmov.
- Še bolj se posvetimo pravilni molzni rutini, zlasti pripravi vimena na molžo.
Še več o zdravju krav: http://zdravovime.blogspot.com/2012/06/vrocinski-stres-in-mastitis.html