Prežvekovalci so edine živali, ki imajo zaradi prebave v predželodcu sposobnost prebavljanja vlaknine. Za nemoteno delovanje mikroflore v vampu molznic naj bi bila pH-vrednost vampove vsebine med 6,2 in 6,4. V vampu so amilolitične bakterije, ki razgrajujejo škrob, in celulitične bakterije, ki razgrajujejo vlaknino.
Kaj je surova vlaknina
Surova vlaknina je organski preostanek krmila. Določamo ga tako, da ga raztapljamo v razredčeni žveplovi (VI) kislini in v kalijevem lugu pri temperaturi 100 °C, nato pa izpiramo z vodo, alkoholom in acetonom. Nastane zmes težko topnih, kemično različnih snovi, večinoma ogljikovih hidratov, v njej pa so celuloza, del hemiceluloz, pentozani, lignin in kutin. Surova vlaknina naj bi predstavljala snovi, ki niso prebavljive.
Vlaknine v krmnem obroku za molznice
Strukturni ogljikovi hidrati v predželodcu fermentirajo in prežvekovalcem omogočajo izkoriščanje velikih količin teh snovi iz krmnega obroka. Količina vlaknine v krmnem obroku, ki omogoča optimalno oskrbo živali, je določena z normativi. Ti pa so določeni na podlagi štirih skupin znanih učinkov vlaknine na prebavo in presnovo pri prežvekovalcih, ki določajo zahteve po koncentraciji vlaknine v suhi snovi krmnega obroka.
- V oboku s preveliko koncentracijo vlaknine je prebavljivost krmnega obroka neposredno omejena, zmanjšana je koncentracija energije v njem in zato se zmanjša zaužita krma. Krmni obrok s preveč vlaknine onemogoča molznicam pokritje potreb po energiji. Vlaknina v krmnem obroku vpliva tudi na razmerje med hlapnimi maščobnimi kislinami, ki nastajajo v vampu.
- Mikroorganizmi pri fermentaciji ogljikovih hidratov v predželodcu izločajo hlapne maščobne kisline (ocetno, propionsko in masleno kislino) kot produkt. Pri razgradnji strukturnih ogljikovih hidratov (celuloze) nastaja v predželodcu več ocetne kisline in pri razgradnji škroba več propionske kisline. Če se iz predželodca absorbira večja količina propionske kisline in manj ocetne kisline je zmanjšana sinteza mlečne maščobe, rezultat pa je zmanjšanje mlečne maščobe v mleku. Ob tem se zaradi večjega nalaganja rezervnih maščob živali zredijo.
- Premalo strukturne vlaknine v krmnem obroku ali neustrezna velikost delcev krme povzročata zakisanje vampa. Učinkovitost mikrobne prebave v zakisani vsebini vampa se zmanjša, prav tako upade aktivnost mikroorganizmov in ob tem molznice zaužijejo manj krme. Ko pade pH pod 6, se pospešeno razvijajo mikroorganizmi iz skupine laktobacilov, ki proizvajajo mlečno kislino. Ob nizkem pH se spremeni tudi mikrobna razgradnja beljakovin. Tvorijo se različni amidi. Acidoza v subklinični ali klinični obliki ni samo motnja v prebavi, saj so po absorpciji velikih količin mlečne kisline in toksičnih amidov značilno moteni tudi presnovni procesi. Razmerje med maščobami in beljakovinami, kjer je kvocient manj od 1 do 1,1, nakazuje na krmni obrok, v katerem primanjkuje strukturne vlaknine, to pa spet vodi do acidoze.
- Kakovost in količina vlaknine v krmnem obroku za molznice sta tudi vezani na čas zadrževanja zaužite krme v prebavilih, natančneje v debelem črevesju. Premalo vlaknine v krmnem obroku pospeši hiter prehod krme skozi prebavila, to pa vpliva na prebavo in absorpcijo prebavljenih hranilnih snovi v vseh delih prebavnega trakta. Pri krmnem obroku z veliko vlaknine je prehod krme skozi prebavila počasnejši.
Vsebnost vlaknine v krmi izražamo z vsebnostjo surovih vlaken, vsebnostjo v kislem detergentu netopnih vlaken KDV ali vsebnostjo v nevtralnem detergentu netopnih vlaken NDV. V krmnih obrokih naj bi bilo po dr. Verbiču vsaj 18 % surove vlaknine, od tega 21 % KDV in 28 % NDV.
Ni vsa vlaknina enaka
Različna vlaknina se med seboj razlikuje. Vlaknina iz kratko rezane slame je pri zagotavljanju optimalne količine mlečne maščobe manj učinkovita od vlaknine iz nerezane slame. Vlaknina iz sena je bistveno boljša od vlaknine iz silaže, vlaknina iz ovele silaže pa učinkovitejša od vlaknine iz neovele silaže. Lastnosti vlaknine običajno opisujemo z besedo strukturnost. Vsebnost strukturne vlaknine v krmi dobimo tako, da vsebnost vlaknine pomnožimo s faktorjem strukturnosti. Krmni obrok naj vsebuje vsaj 10 % strukturne vlaknine, da se izognemo temu, da bi se zmanjšala vsebnost mlečne maščobe v mleku.
V krmnem obroku naj ne presega delež močne krme 40 % glede na suho snov. Pri visoki mlečnosti sta izjemnega pomena stabilnost in zdravje vampa, strukturnost krme pa postaja zmeraj bolj pomembna.
Ne smemo pozabiti, da so molznice prežvekovalci, saj potrebujejo približno 7 ur za krmljenje, približno 10 do 13 ur pa za ponovno prežvekovanje. Zato svetujemo, da krave opazujete, saj naj bi od 50 do 75 % molznic v fazi mirovanja ponovno prežvekovalo. Pravi rejci poznajo svoje živali in redno štejejo prežveke: če jih ni okoli 50 na minuto, je zelo priporočljivo, da preverimo sestavo krmnega obroka. Prav tako je priporočljivo spremljati blato: če je preveč tekoče in se ne tvorijo obroči oziroma so ti manjši od 2,5 cm, nam to nakazuje, da je v krmnem obroku premalo strukturne vlaknine.