Porod sredi noči. Tele živo, a utrujeno od dolgotrajnega poroda, tako da mu ni do sesanja. Utrujeni od celodnevnega dela smo tudi mi, in ker je noč namenjena počitku, ponavadi tele na hitro zbrišemo s snopi sena, morda ga polijemo po tilniku z mrzlo vodo, pogledamo spol in namestimo stran od krave, na pripravljeno ležišče. Napojili ga bomo zjutraj. Odidemo spat.
Kaj pa se med tem dogaja v hlevu? Tele se počasi privaja na življenje zunaj matere, na dihanje, na hlevsko okolje, temperaturno razliko. Poskuša se pobrati in po večkratnih poskusih mu to običajno tudi uspe. Napor mu pobere veliko energije, zato v dveh do šestih urah po porodu postane lačen. Ker ni nikjer seska, iz katerega bi priteklo mleko, začne lizati in sesati predmete v svoji neposredni okolici, ki so vedno in zagotovo polni mikroorganizmov. Na ta način mikroorganizmi pridejo v prebavila popolnoma nezaščitenega novorojenega teleta, ga hitro obvladajo, največkrat pa povzročijo driske in pogine, saj z lahkoto vdrejo neposredno v kri.
Tele je bilo v maternici v sterilnem okolju, hranilne snovi in kisik pa je dobivalo od matere prek posteljice in žil v popkovini neposredno v svoje telo, po isti poti pa je iz svojega telesa v materino kri oddajalo tudi odpadne snovi. Posteljica je torej izredno pomemben posrednik med materjo in plodom, ki deluje podobno kot sito, skozi katerega prehajajo le zelo majhni delci. Krvne celice in protitelesa iz krvi krave ne prehajajo v kri teleta. Kri matere in plodu se nikoli ne mešata. Plod ima svoj krvni obtok, mati pa svojega. S porodom se popkovina pretrga in pretrga se tudi neposredna povezava med kravo in teletom – organizem teleta se mora zelo hitro prilagoditi na bivanje v neprijaznem okolju zunaj maternice. Ta prilagoditev mu uspe le ob pravočasnem prvem napajanju s kakovostnim mlezivom, ki vsebuje hranilne snovi in neobhodno potrebna protitelesa.
Pomen in značilnosti mleziva (kolostruma) za teleta
Mlezivo oziroma kolostrum je izloček mlečne žleze (vimena) prve dni po telitvi. Ena bistvenih sestavnih komponent kolostruma so protitelesa (Ig – imunoglobulini). Njihova naloga je, da se vežejo na mikroorganizme ali druge škodljive snovi v telesu, nato pa se tako nastali kompleks uniči s posebnimi imunskimi mehanizmi in se odstrani iz organizma. Pri kravi je v dobrem kolostrumu koncentracija protiteles od pet- do desetkrat višja, kot je v njeni krvi.
Tele se rodi popolnoma brez protiteles v svoji krvi, saj ta med brejostjo ne prehajajo skozi posteljico. Zato je za razvoj in zdravje teleta izjemnega pomena, da čimprej po porodu (v dveh do šestih urah) zaužije zadostno količino kakovostnega kolostruma. Če z napajanjem odlašamo, bo tele, ki hitro postane lačno, začelo sesati in lizati z mikroorganizmi onesnažene predmete v svoji okolici. Posledica tega so obolenja prebavil in dihal.
Poleg protiteles vsebuje kolostrum tudi nespecifične obrambne snovi, ki zavirajo rast bakterij v črevesju teleta – to so laktoprotoksidaza, lizocim in laktoferin. V kolostrumu so še obrambne celice, bela krvna telesca (levkociti), ki po sesanju nepoškodovana preidejo iz črevesja novorojenega teleta v njegovo kri. Poleg naštetih snovi, ki služijo neposredno za obrambo pred okužbo novorojenca, pa vsebuje kolostrum še vitamine (A, D, E in B-kompleks) ter mineralne snovi (kalij, kalcij, magnezij, natrij, krom, cink in klor) v povsem drugačnih razmerjih in koncentracijah kot v mleku. Pomemben sestavni del kolostruma so različni rastni faktorji, ki vplivajo na presnovo, na endokrini sistem in na pasivno imunost teleta. Vse te snovi spodbujajo dozorevanje črevesne sluznice in tako izboljšajo zmožnost vsrkavanja (resorbcijo) hranilnih snovi iz črevesja v kri.
Takoj po telitvi vsebuje kolostrum krave 27 odstotkov suhe snovi, od tega 2,7 odstotka kazeina, šestnajst odstotkov globulinov in albuminov, od 3,4 do devet odstotkov maščob in tri odstotke laktoze. Suha snov, predvsem beljakovine (protitelesa), začnejo prvi dan po telitvi naglo upadati, tako da ima lahko produkt mlečne žleze sestavo normalnega mleka že četrti dan po telitvi. Torej bi z izrazom pravi kolostrum lahko označili le izmolzek prve molže po telitvi, saj je v njem koncentracija protiteles (imunoglobulinov) najvišja, nato pa upada z vsako molžo, tako da je že pri drugi molži v kolostrumu le 60 odstotkov imunoglobulinov glede na prvo.
Kako dobro zaščito bo nudil kolostrum teletu, je odvisno od več dejavnikov:
- pravočasno zaužita dovolj velika količina kolostruma in koncentracija imunoglobulinov, ki jih vsebuje; statistika kaže, da kar polovica novorojenih telet ne zaužije dovolj kolostruma, še posebej tista ne, ki sesajo sama – teleta je treba prvič napojiti dve do šest ur po porodu z dvema do štirimi litri kolostruma;
- zaščita matere s cepljenjem (vakcinacijo) od treh do dvanajst tednov pred telitvijo zagotovi v kolostrumu dovolj specifičnih protiteles, ki obvarujejo tele pred najpogostejšimi povzročitelji drisk (E. coli, virusi rota, virusi korona);
- način napajanja – pri novorojenem teletu so predželodci zelo majhni in nerazviti, močno pa je razvit siriščnik, ki služi za prebavljanje, sesirjenje mleka (kolostruma), v tem obdobju edine hrane novorojenca; če tele sesa, vse popito mleko (kolostrum) steče neposredno v siriščnik po posebnem, tako imenovanem požiralnikovem žlebu, ki se oblikuje le med sesanjem, med napajanjem iz vedra pa ne. Če teleta napajamo iz vedra, se požiralnikov žleb torej ne oblikuje in popito mleko oziroma kolostrum odteka v predželodce, kjer se ne more sesiriti in prebaviti na pravilen način, zato takšno napajanje pogosto povzroča prebavne motnje in driske;
- vitalnost novorojenih telet z dobro razvitimi prebavili, saj samo tako teleta lahko v celoti izkoristijo zaužiti kolostrum; na vitalnost novorojenih telet in razvitost njihovih prebavil, pa v največji meri vplivamo s pravilno oskrbo in pravilno prehrano brejih krav v zadnji tretjini brejosti;
- zdrave mlečne žleze in dovolj dolgo presušitveno obdobje, v katerem si mlečna žleza opomore in obnovi, oba dejavnika pa sta osnovi za nastanek kakovostnega kolostruma;
- pomembno je, ali je kolostrum od krave ali prvesnice; pri slednjih v primerjavi s kravami nastane manjša količina kolostruma, ki je tudi manj kakovostno – pomagamo si lahko z zamrzovanjem kolostruma starejših krav, ki ga pred uporabo odtajamo in ogrejemo na primerno temperaturo v vodni kopeli; naprodaj so tudi umetni nadomestki za kolostrum, ki pa so dragi in manj učinkoviti od naravnega;
- koncentracija protiteles v kolostrumu, ki je najvišja pri kravah, ki telijo decembra in januarja, najnižja pa pri kravah, ki telijo februarja in marca.
Driske novorojenih telet
Poleg pljučnih bolezni so driske ene najpogostejših bolezni telet v prvih tridesetih dneh življenja. Pri teh boleznih nastane velika škoda ne samo zaradi stroškov zdravljenja, temveč tudi zaradi izgub, nizkih dnevnih prirastov in upočasnjenega razvoja oziroma zahiranja telet.
Driske pri teletih nastanejo zaradi več razlogov. Poleg zunanjih razmer, kamor spadajo zoohigijenski pogoji v hlevu (stres in krma), se ob zmanjšani imunosti, ki je običajno posledica nezadostne oskrbe s kakovostnim kolostrumom, lahko razvijejo okužbe črevesja s patogenimi mikroorganizmi (virusi, bakterije in protozoi).
Bakterijske okužbe
Najpogostejši bakterijski povzročitelj drisk pri novorojenih teletih je bakterija Escherichia coli (E. coli). Bolezen, ki jo povzroča, imenujemo kolibaciloza. To je akutna infekcijska bolezen mladičev, ki poteka v več oblikah, in sicer kot septikemija (zastrupitev krvi), dizenterija (bela griža), enterotoksemija (zastrupitev črevesja s toksini), pnevmonija (pljučnica) ali poliartritis (vnetje sklepov). Najnevarnejša oblika kolibaciloze je septikemija ali kolisepsa, pri kateri povzročitelj vdre v krvni obtok in se raznese po vseh organih. Nastane pri tistih novorojenih teletih, ki v krvi nimajo dovolj protiteles iz kolostruma, torej pri tistih, ki so bili prepozno prvič napojeni, ki so dobili premalo kolostruma ali pa je bil ta preslabe kakovosti.
Virusne okužbe
Najpogostejša povzročitelja virusnih drisk pri novorojenih teletih so virusi rota in korona. Večje škode povzročajo v hlevih, kjer so porodi pogosti in je naenkrat več novorojenih telet. Možnost okužbe se povečuje ob nekaterih dejavnikih:
- pomanjkljiva oziroma nepravilna nega teleta po porodu (odstranjevanje sluzi iz nosne in ustne votline teleta z umazanimi prsti);
- prepozno in nezadostno prvo napajanje s kolostrumom;
- napake pri napajanju (nepravilna temperatura mleka, nepravilna koncentracija mlečnega nadomestka);
- neugodne bivalne razmere v hlevu (prepih, vlaga);
- namestitev teleta za kravo, kjer pride v stik z njenim blatom;
- namestitev telet preblizu skupaj.
Rotavirusne infekcije se običajno pojavljajo v prvem tednu, infekcije z virusi korona pa v drugem in tretjem tednu po rojstvu. Pogoste so tudi kombinirane okužbe z obema virusoma. Po vstopu skozi ustno votlino virus hitro prodre v tenko črevo, kjer uničuje črevesne resice. Bolna teleta so apatična, neješča, poviša se jim telesna temperatura. Zaradi poškodb črevesnih resic nastane močna driska.
Specifičnega zdravljenja ni, zato izvajamo podporno terapijo (nadomeščanje tekočine in elektrolitov, uporaba probiotikov, kot preventivo pred bakterijskimi okužbami pa apliciramo tudi antibiotike). Bistvenega pomena pri teh virusnih boleznih je preventiva, v hlevih kjer se dogajajo pogini, pa je izjemno priporočljiva, če ne celo nujna vakcinacija brejih krav.
Protozoarne okužbe
Kriptosporidiozo pri teletih povzroča enocelični organizem (protozoi) Cryptosporidium parvum. Zbolevajo predvsem teleta v starosti od treh dni do treh tednov. Obolela teleta so slabotna in imajo hudo drisko, pogosto s primesjo sluzi, krvi ali neprebavljenega mleka. Teleta, ki zbolijo, moramo izolirati, saj z blatom izločajo oociste še nekaj dni po prenehanju kliničnih znakov, kar pomeni, da so ves ta čas kužna. Specifične terapije ni, zato je čimprej potrebno začeti s podporno terapijo.
Preventiva
Vsi rejci se zavedajo, da je vsako tele dragoceno in da izgube teličk zaradi drisk povzročajo velik udarec za obnovo črede, izgube bikcev pa za pitanje. Tudi obrat kapitala v govedoreji ni prav kratkoročen. Jasno je, da so veterinarske usluge drage in se jim zato želimo izogniti. Ravno zaradi teh dejstev mora biti interes vsakega govedorejca vzreja zdravih in vitalnih telet brez izgub ali nepredvidenih stroškov zdravljenja.
Preventiva (preprečevanje) ima torej pri omenjenih kužnih boleznih telet mnogo večji pomen kot samo zdravljenje in temelji na:
- ustrezni oskrbi brejih krav (pravočasnem presuševanju, kakovostno in količinsko ustreznem obroku),
- pripravi živali na porod (čiščenje in razkuževanje osramja),
- ustreznih zoohigienskih razmerah v porodnišnici (redno čiščenje in razkuževanje, suh nastilj),
- pravočasnem in ustreznem prvem napajanju (v prvih dveh do šestih urah po rojstvu iz čistih seskov ali čistih posod),
- vakcinaciji brejih živali (teleta najbolj učinkovito in najenostavneje zaščitimo z vakcinacijo – s cepljenjem njihovih mater v času presušitve; cepivo vzpodbudi nastanek protiteles, ki preprečujejo viroze zaradi virusov rota in korona ter kolibaciloze – kolostrum vakciniranih krav je tako bogatejši s protitelesi in zato tudi mnogo učinkoviteje ščiti novorojeno tele pred driskami.