Vročinski valovi so v zadnjih desetletjih vedno bolj intenzivni in pogostejši, kar močno vpliva na prirejo, reprodukcijo in zdravje krav. Naraščajoča skrb za toplotno udobje rejnih živali je upravičena ne le za države, ki zasedajo tropska območja, ampak tudi v zmernih območjih, kjer visoke temperature okolja postajajo problem.
Definicija vročinskega stresa
Doktor Bernabucci pravi: »Povečana temperatura okolja, v kombinaciji z visoko relativno vlažnostjo vodi v stanje, ki mu pravimo vročinski stres. Pojavi se, ko telesna temperatura živali preseže razpon, ki je značilen za normalno dejavnost in je posledica skupne toplotne obremenitve (notranja proizvodnja toplote in okolje) ter presega zmogljivost odvajanje toplote. To spodbudi fiziološke in vedenjske odzive za zmanjšanje toplotne obremenitve, kar lahko vpliva na presnovne funkcije in vodi do fizioloških motenj ter sprememb v obnašanju živali. Kako se bodo krave odzvale na vročinski stres je odvisno od intenzitete in trajanja obdobja vročih dni. Daljše, kot je to obdobje izpostavljenosti vročini, večje in dolgotrajnejše bodo posledice. Rejci lahko kravam na pragu vročinskega stresa prilagodimo okolje, prehrano in tako zmanjšamo negativen vpliv na imunost, fiziologijo in obnašanje krav.«
Slika 1: Temperaturno-vlažnostni indeks (TVI)
Zaradi vročinskega stresa lahko pogine več krav. Povečanje tveganja za pogin je odvisno od dolžine vročinskega vala in starostjo krave. Vročinski valovi na začetku poletja (v juniju) terjajo več poginov v primerjavi z vročimi dnevi v poznem poletju. Poleg tega tveganje za pogin ostaja visoko še nekaj dni po koncu vročinskega vala.
Raziskave, ki jih je izpostavil dr. Bernabucci kažejo, da poleg zmanjšanega vnosa, na zmanjšanje količine mleka vplivajo tudi drugi dejavniki. Kajti kljub negativni energetski bilanci, izgubi telesne teže in nižji ravni glukoze v plazmi se maščobno tkivo ne mobilizira. Poudaril je, da do metabolnih bolezni ne prihaja le zaradi zmanjšane konzumacije krme, ampak zaradi izpostavljenost vročini to vpliv na zdravstveno stanje krav.
V raziskavo so vključili tri skupine krav molznic. Prva skupina je bila pod vplivom vročinskega stresa in z neomejenim dostopom do krme in vode. Druga skupina je bila v termo-nevtralnemu okolju z neomejenim dostopom do krme. Tretja skupina je bila nastanjena v termo-nevtralnem okolju, z omejenim dostop do krme. Rezultati so pokazali, da je v prvi skupini krav upadel vnos suhe snovi, in sicer za 30 %, upadla pa je tudi mlečnost. V tretji skupini je sicer prišlo do padca mlečnosti, ampak je bil manjši za polovico v primerjavi s prvo skupino. Pregledali so tudi metabolne parametre in ugotovili, da krave pod vročinskim stresom doživijo velik upad glukoze, holesterola, albuminov in jetrnih encimov, hkrati pa se poviša vrednost hematokrita v krvi. Torej obstajajo še drugi dejavniki, ki povzročijo upad mlečnosti in ne le zmanjšan vnos suhe snovi. Dr. Bernabucci je v ospredje postavil selen in vitamin E, ki pripomoreta k izboljšanju imunosti, splošni reprodukcijski zmogljivosti in energijski oskrbi krav v stresnem obdobju.
Vročinski stres pri kravah vpliva torej vpliva na količino in kakovost mleka. Negativno vpliva na vsebnost maščob in beljakovin, povečano je število somatskih celic in bakterij. Prihaja do sprememb v sestavi maščob, vsebnost laktoze pa se zmanjša. Posledica sprememb v kakovosti mleka privedejo do težave pri proizvodnji mlečnih izdelkov. Raziskave so pokazale, da je v vročih poletnih dneh v mleku prisotnih mnogo več Clostridium Tyrobutiricum gram pozitivnih bakterij, ki pri proizvodnji sirov niso željene.
Mikotoksini skupaj s stresom
Mikotoksini so v toplem okolju še bolj dejavni in so tako za krave še bolj škodljivi. Povzročijo lahko manjši vnos krme, draženje prebavil, manjše priraste ali celo izgubo teže živali. Velik negativen vpliv pa imajo tudi na plodnost. Na primer mikotoksin Zearalenon povzroča škodo pri dozorevanju oocit, embrioletalno resorpcijo in zmanjša gibljivost semenčic, kar vodi do ekonomskih izgub pri reji krav. Prav tako zmanjša proizvodnjo mleka pri živalih, povzroča smrt jetrnih celic in poškodbe jeter. Krave, izpostavljene kombinaciji vročinskega stresa in mikotoksinom, so dokazano podvržene oksidativnemu stresu. Dr. Badia je omenila silirne dodatke kot dobro orodje pri zmanjševanju nastanka mikotoksinov v krmi. Vendar je poudarila, da morajo biti ti dodatki dovolj močni in dovolj znižati pH, da je konzervacija krme uspešna. Uporaba propionske kisline je racionalna pri silaži, v kateri se razrašča plesen – zaustavi rast plesni, da ne nastanejo mikotoksini. Če so prisotnosti mikotoksini, moramo obvezno kravam krmiti vezalec mikotoksinov. Prepričati se moramo, da vezalec ne veže tudi drugih mikro in makro hranil in ima sposobnost vezave veliko različnih mikotoksinov.
Kravji znaki
Za zmanjšanje vročinskega stresa lastnih krav lahko rejci že samo z opazovanjem in manjšimi ukrepi pripomoremo k boljšemu počutju. Ustanovitelj nizozemskega podjetja Cow Signals dr. vet. Joep Driessen želi rejcem približati opazovanje lastne črede in dogajanja v njej. Ko pri kravi opazimo deset znakov slabega počutja, kot so poškodovani sklepi, prazen vamp, izbokline na hrbtu, vdrte oči, nevoljna dlaka, je taka krava že izgubila dve laktaciji. Na podlagi videnih znakov, se potrudimo, da odpravimo moteče dejavnike, ki kravi preprečujejo dobro počutje. Zagotoviti ji moramo šest »svoboščin«, ki jih imajo krave na pašniku. Potrebujejo dovolj svetlobe, udoben prostor za počivanje, neomejen dostop do kakovostne krme in sveže vode, svežega zraka, prostora za gibanje, krmljenje in ležanje. Dr. Drissen je poudaril, da so ključne rešitve za izboljšanje dobrega počutja krav najcenejše – sveža voda, luči in zrak. Pokazal nam je nekaj znakov, po katerih prepoznamo krave v vročinskem stresu. Krave, ki vdihnejo več kot 60 krat na minuto, večino časa stojijo, da se ohladijo, in se iztegujejo za svežim zrakom. Posledica vročinskega stresa so pogosto težave z nogami, saj krave več časa preživijo na nogah, na katerih je velik pritisk. V jesenskih mesecih se razvije bolezen bele linije, pojavijo se čiri in to so »stari grehi« poletja. Ugotovili so, da čas ležanja pred telitvijo močno vpliva na mrtvorojenost telet. Zato je res pomembno, da vsaki kravi zagotovimo svoj prostor za ležanje, saj zmanjša mrtvorojenost telet za 10-12 %. Žalostno je tudi dejstvo, da 20 % evropskih prvesnic ne doseže druge laktacije. Dokazano pa je, da so ekonomsko najbolj donosni peta in šesta laktacije krav, česar se rejci premalo zavedamo. Dr. Joep Drissen poudarja, da moramo kravam verjeti, kar nam sporočajo, ker ne lažejo in jim tako lahko podaljšamo življenje za dve laktaciji.
In seveda slabša reprodukcija
Seveda pa vročinski stres ne vpliva le na prirejo mleka, temveč hudo prizadene tudi reprodukcijo krav. Ko so te v vročinskem stresu, se poveča število dni do prve osemenitve, število dni med osemenitvama, njena uspešnost osemenitve pa se v ekstremih razmerah zmanjša tudi za 30 %. Več je tudi krav s tihimi pojatvami in anestrusom. Dr. Michael Reid iz podjetja Techmix je predstavil težave z reprodukcijo v povezavi z vročinskim stresom.
Visoka temperatura okolja v kombinaciji z visoko relativno vlažnostjo ustvarja neugodno okolje za krave. Ker se krave fiziološko ne morejo potiti, se poskušajo ohladiti tako, da se zmanjša prekrvavitev v reproduktivnih organih, ki za trenutno preživetje krave nimajo nobene poglavitne funkcije, poveča pa se prekrvavitev v okončinah in pod kožo. Dodaten prilagoditveni mehanizem krav za ohlajanje pa je zmanjšano zauživanje krme. Prebava ustvari veliko toplote, torej je manjše uživanje krme racionalno za kravo. Tako da njeno telo ne proizvaja še več toplote – to pa vodi v pomanjkanje energije, ki je potrebna tudi za dozorevanje spolnih celic, uspešno oploditev ter razvoj zarodka.
Slika 2: Graf prikazuje uspešnost osemenitve v odvisnosti od TVI (temperaturni vlažnostni indeks) - pri TVI 65, se odstotek uspešnosti osemenitve že zmanjšuje in z njegovim večanjem TVI samo še pada.
Velik vpliv za težave pri reprodukciji krav v vročinskem stresu se pripisuje pomanjkanju hranil, predvsem selena in vitamina E, ki sta ključna pri zagotavljanju celovitosti celic in sta gradnika imunskega sistema. Betain je ključna sestavina, ki veže proste radikale vode v celice organizma. Podjetje Techmix je vodilno na področju hidracije živali v stresnih obdobjih. Njihovo moto je – krave v vročih obdobjih potrebno ohladiti od znotraj.
V predstavitev izdelkov je bilo vključenih kar nekaj znanstvenih raziskav, ki so pokazale, da je linija izdelkov Bluelite dokazano izjemna pri zmanjševanju posledic vročinskega stresa. Z uporabo Bovine Bluelite lahko kravam znižamo notranjo telesno temperaturo za 0,33 °C, prireja mleka pa je za 1,1L višja kot pri kravah, ki izdelka niso prejemale. V številnih poskusih so dokazali, da je ob uporabi Bovine Bluelite, uspešnost osemenitve v poletnih mesecih višja, manj je zvrgov in pojatve so bolj izrazite.
Kratkoročni ukrepi za zmanjšanje vročinskega stresa pri kravah, ki jih lahko izvedemo takoj so: prilagoditev okolja (prezračevanje, namakanje krav), prehrane (lahko prebavljiva krma, mineralno podprta), skrb za hidracijo (dovolj čistih napajalnikov). Dolgoročno pa bo v prihodnosti možna pomoč prek selekcije, saj bodo živali bolj odporna na vročinski stres. Genetska selekcija za toleranco na vročino je možna in je še posebej učinkovita v okolju z visokim povprečnim temperaturno-vlažnostnim indeksom.
Ne smemo samo sprejeti dejstva, da krave poleti ne ostanejo breje, da je normalen padec mlečnosti in pojav mastitisa običajne. V stresnih obdobjih je dolžnost rejca, da svojim živalim po najboljših močeh prilagodi okolje in prehrano. To je najmanj, kar lahko stori, da ohrani svojo čredo zdravo in produktivno.