Težke telitve so pogoste pri kravah molznicah. Doletijo okoli 30% telic ob prvi telitvi in okoli 12% krav ob drugi in nadaljnji telitvi. Težke telitve privedejo do izgub telet, krav, mleka in podaljšanega obdobja med telitvami.
SmaXtec bolusi merijo notranjo telesno temperaturo krave v retikulumu, z relativno natančnostjo 0,01 °C. Padec telesne temperature je dober kazalnik telitve, po navedbah nekaterih avtorjev (Burfeind et al., 2011; Gasteiner J. et al.; Gasteiner Johann et al.; Streyl et al., 2011)
Z napovedjo bližajoče telitve, kmet lahko pravočasno pripravi vse potrebno za kravo ob telitvi – jo prestavi v porodni boks ali vstavi kalcijev bolus za preprečitev profilakse mlečne mrzlice (hipokalciemije). S primerno pomočjo ob telitvi je možno zmanjšati število mrtvorojenih telet, zaostalih posteljic, poporodnih vnetij maternice in doseči konsistentno mlečnost in skrajšati obdobje med telitvami.
Slika 1:Pozicija bolusa v retikulumu
PREDPOGOJI SMAXTEC ZA ODKRIVANJE TELITEV
Obstajajo 4 koraki, ki jih je potrebno narediti za natančno odkrivanje telitev:
- Bolus mora biti vstavljen vsaj 3 tedne pred predvidenim datumom telitve, ker potrebuje čas za prilagoditev.
- Predviden datum telitve mora biti vpisan v sistem, ker se napoved telitve aktivira 14 dni pred predvidenim datumom telitve*.
- Krava mora biti na dosegu odčitavanja bazne postaje, da se podatki lahko obdelajo.
- Krave morajo biti v času presušitve zdrave, ker bi povišana telesna temperatura lahko prekrivala značilen padec telesne temperature.
*Če je osemenitev vpisana pravilno, je predviden datum telitve izračunan avtomatsko. To se lahko neredi direktno v sistem ali preko integracije.
PRINCIP ZAZNAVANJA TELITVE
Kot že opisano, napoved telitve bazira na karakteristiki padca telesne temperature pred telitvijo, kar je jasno razvidno iz slike 2. Oranžna črta prikazuje indeks telitve, ki grafično prikazuje rezultat kalkulacije za napoved telitve, podprte z umetno inteligenco.
Slika 2: Primer smaXtec napovedi telitve: simbol dude je opozorilo o bližajoči telitvi Zelena črta: ruminacija Svetlo modra črta: cikli pitja Rdeča črta: aktivnost
Čas, ki preteče med opozorilom za napoved telitve in dejansko telitvijo variira. Raziskava v sodelovanju z Univerzo Goettingen je pokazala, da je večina opozoril poslanih med 10 in 15 ur pred telitvijo. To je samo povprečna vrednost, raziskava pa je pokazala, da je ta razpon lahko od 5 do 36 ur (Bongardt, 2017)
Občutljivost zaznavanja telitve
SmaXtec zaznavanje telitve postane bolj občutljivo, ko se približuje predvidenemu dnevu telitve:
- Od 14 do 3 pred predvidenim dnevom telitve je zaznava telitve na normalni občutljivosti
- 2 dni pred telitvijo zaznava postane bolj občutljiva dokler telitev ni potrjena.
Občutljivost je v sistemu nastavljena avtomatsko.
Skupaj s podporno ekipo smaXtec-a je vedno lahko mogoče prilagoditi nastavitve občuljivosti na potrebe kmetije. SmaXtec priporoča analiziranje nekaj telitev pred prilagoditvijo nastavitev.
Vedno bo nekaj krav, ki ne bodo pokazale tipičnega padca telesne temperature pred telitvijo. Do tega lahko pride zaradi različnih fizioloških parametrov, ki jih določa mati narava. Na takšne netipične temperaturne vzorce pred telitvijo vplivajo številni fiziološki parametri v kompleksnem organizmu krave in jih nikoli ni mogoče popolnoma izključiti.
V primerjavi s konvencionalnimi napovedmi telitev, kot je otipavanje medeničnih vezi, je smaXtec napoved telitve veliko bolj natančna in zanesljiva. To je dokazano z raziskavo Univerze v Goetingenu, v kateri smaXtec dosega 92% občutljivost z 92% natančnostjo (Bongardt, 2017). Birgel je ugotovil, da je z otipavanjem medeničnih vezi 22 ur pred telitvijo zaznanih samo 53% telitev. (Biergel et al. 1994).
ODKRIVANJE ZDRAVSTVENIH SPREMEMB V OKVIRU ODKRIVANJA TELITVE
V nekaterih primerih pa je padec telesne temperature lahko posledica metabolne ( mlečna mrzlica, ketoza, …) ali druge bolezni. V takih primerih opozorilu ne sledi telitev, ampak še eno opozorilo o bližajoči telitvi po 72 urah. Odvisno od opaženih simptomov se to lahko pojavi v kombinaciji z drugimi zdravstvenimi opozorili ali pa jih nadomesti. Po tej poti je opozorilo za telitev v kombinaciji z ostalimi parametri, ki jih posname smaXtec, lahko uporabljen za zgodnje odkrivanje bolezni krav molznic.
Slika 3: Kombinacija dveh opozoril o bližajoči telitvi in drugih opozoril, je lahko pokazatelj metabolne (ketoza, mlečna mrzlica, ...) ali druge bolezni.
ZAZNAVANJE ZVRGA
Zvrg vedno privede do ekonomskih izgub, posebno če je odkrit v pozni fazi ali šele med telitvijo. V tem primeru imamo zdravo in perspektivno kravo v hlevu, ki je že presušena in zato lahko ni primerna za zakol. V veliki večini primerov bodo take krave, ki bi še lahko uspešno prirejale mleko, izločene po izteku karenčne dobe.
V nekaterih primerih so ponovno osemenjene in obdržijo brejost, vendar to poleg pogostih težav s krmljenjem predstavlja visoko gospodarsko naložbo, saj za take krave običajno ni ustreznega upravljanja krmljenja.
V raziskavi s 496 živalmi je 8,6% krav imelo zvrg ali prezgodaj rojena teleta med 49. in 265. dnem brejosti (Schonwelder, 2013). Še posebej lahko je spregledati zvrge v zgodnjem obdobju brejosti oziroma po pregledu na brejost v roku 60 dni po osemenitvi, saj je zarodek takrat velik le 6-7 cm. Tudi po 90 dneh brejosti je zarodek velik le 8-13 cm in je tak zvrg težko opaziti (Freitag et al., 2014).
S smaxtecom so breje živali konstantno pod nadzorom nad možnostjo zvrga do telitve. Breje krave, pri katerih sistem zazna sumljiv cikel, podoben estrusu, so avtomatsko razvrščene na seznam za ponoven pregled na brejost. Na ta način so zvrgi odkriti zelo hitro in prihranimo čas, ker niso opaženi šele v obdobju telitve.
Slika 4 prikazuje dvoje povečanj aktivnosti v razmaku 21 dni. To bi lahko bil znak, da je krava zvrgla in se moramo o tem prepričati.
Slika 4: dve opozorili o povečani aktivnosti krave v razmaku 21 dni - sum na zvrg
SEZNAM TELITEV:
Seznam telitev prikazuje:
- Vse prihajajoče telitve ki so predvidene v naslednjih 14 dneh, preračunane na osnovi dolžine brejosti
- Predvidene telitve v naslednjih 72 urah, na osnovi zaznavanje telitve
Seznam omogoča enostavno in učinkovito upravljanje telitev, ker so vse krave, ki so v tem obdobju, zbrane na enem mestu in z njimi lahko upravljamo kar se da, najboljše.
Potrditev telitve:
Po telitvi je telitev možno potrditi direktno v smaXtec sistemu ali preko integracije z vašim sistemom na kmetiji. Po pretečeni čakalni dobi, smaXtec zazna pojatev in je krava lahko ponovno osemenjena.
Sklep:
S smaxtec zaznavanjem telitev v kombinaciji z zgodnjim odkrivanjem zvrgov, kmetje lahko efektivno vodijo telitve, kar prihrani čas. Z zgodnjim odkrivanjem zvrgov in bližajoče telitve, je delo lažje načrtovati in vse previdnostne ukrepe je mogoče izvršiti, da bo telitev uspešna. Stalno spremljanje zdravja krave na osnovi preciznih podatkov zmanjša izgube, poveča donosnost in trajnostno izboljša dobrobit živali.
Viri:
Birgel, E. H., Grunert, E., Soares, J. A. (1994). Das Vorbereitungsstadium der Geburt beim Rind unter Berücksichtigung der klinischen Geburtsanzeichen und des Progesteronverlaufs für die Vorhersage des Geburtstermins. Deutsche Tierärztliche Wochenschrift, 101, 355–359.
Bongardt, J. (2017). Validierung des smaXtec Systems zur Brunsterkennung. Georg-August-Universität Göttingen, Göttingen.
Burfeind, O., Suthar, V. S., Voigtsberger, R., Bonk, S., Heuwieser, W. (2011). Validity of prepartum changes in vaginal and rectal temperature to predict calving in dairy cows. Journal of dairy science, 94(10), 5053–5061. https://doi.org/10.3168/jds.2011-4484
Dematawewa, C. M. B., Berger, P. J. (1997). Effect of Dystocia on Yield, Fertility, and Cow Losses and an Economic Evaluation of Dystocia Scores for Holsteins1. Journal of dairy science, 80(4).
Freitag, M., Ickler, A.‑L., Pieper, J. (2014). Schlachtung gravider Rinder – Umfang und Hintergründe: Forschungsberichte des Fachbereichs Agrarwirtschaft Soest Nr. 34. Forschungsberichte des Fachbereichs Agrarwirtschaft Soest, Universität-Gesamthochschule Paderborn: Nr. 34. Univ. Abt. Soest Fachbereich Agrarwirtschaft. http://www4.fh-swf.de/media/downloads/fbaw_1/download_1/professoren_1/freitag/publikationen_pdf/neu_1/2014_Traechtige_Schlachtkuehe.pdf
Gasteiner, J [J.], Wolfthaler, J [J.], Zollitsch, W., Horn, M., Steinwidder, A. Diagnostic validity of a telemetric and real time measurement system of reticular temperature for the prediction of parturition and estrus in dairy cows.
Gasteiner, J. [Johann], Wolfthaler, J [Josef], Zollitsch Werner, Häusler J., Pfister R., Steinwidder A. Real time measurement of reticular temperature around parturation and estrus in dairy cows.
Schönwälder, K. S. (2013). Untersuchungen zum Trächtigkeitsverlust zwischen zwei Terminen der Trächtigkeitsuntersuchung bei Milchkühen [Dissertation]. Justus-Liebig-Universität, Gießen.
Streyl, D., Sauter-Louis, C., Braunert, A., Lange, D., Weber, F., Zerbe, H. (2011). Establishment of a standard operating procedure for predicting the time of calving in cattle. Journal of veterinary science, 12(2), 177–185. https://doi.org/10.4142/jvs.2011.12.2.177