Če hočemo razumeti, od kod na proizvajalce mleka prihajajo vedno novi in novi izzivi, udarci in cenovni šoki, ko je videti, da je vse v redu in da bi se morali pogoji dela vsak trenutek izboljšati, moramo razumeti ali vsaj prepoznati najpomembnejše trende, ki se oblikujejo na globalni ravni. Ta trenutek bi bilo mogoče izpostaviti vsaj štiri temeljna dogajanja, ki nedvomno močno določajo razmere v kmetijstvu nasploh in seveda tudi v mlečnem sektorju.
Makroekonomske razmere
Svetovna banka je že na začetku letošnjega leta napovedala dolgotrajnejše ohlajevanje svetovne ekonomije. Močno povečana in vsepovsod prisotna inflacija občutno znižuje realne prihodke in vrednost denarja kot takega, hitro zvišuje stroške in omejuje kupno moč. Veliko držav se sooča celo z dvomestno inflacijo, ki vse našteto še potencira. Posledice so najbolj opazne ravno na izdatkih za hrano in energijo. Visoke cene energije, ki so pretežno posledica politične krize, prizadenejo vse, tako industrijo kot tudi končnega potrošnika in tako še dodatno negativno vplivajo na ekonomsko dejavnost. Države, odvisne od uvoza energentov in surovin, pa so še dodatno udarjene zaradi močnega dolarja, ki vse še bolj podraži. Dodaten negativni vpliv inflacije pa je, da ni v vseh sektorjih enako intenzivna. Nekateri sektorji reagirajo hitreje, drugi počasneje, pač glede na tržne razmere v posameznem od njih in zelo hitro se porušijo ustaljena cenovna razmerja ter vzpostavljajo nova. Nekaterim to prinaša boljši položaj na trgu, za druge pa zna biti to zelo boleče.
Nestalnost mlečnega trga
Nestalnost mlečnega trga se povečuje z naraščanjem inflacije, saj je že po svoji definiciji cenovno zelo elastičen in hitro reagira na spremembe v ponudbi in povpraševanju. Povprečna svetovna cena mleka se je leta 2022 povzpela v rekordne višine, avgusta pa je dosegla svoj vrh. Takšen izreden skok cen izhaja seveda, tako kot vedno, iz neusklajenosti ponudbe in povpraševanja, ki je bila najizrazitejša v prvi polovici leta. Toda kako in zakaj je do nje prišlo? V mnogih državah je bila prireja mleka nižja, največ zaradi slabih vremenskih razmer, povsod pa tudi zaradi izrazito povečanih vhodnih stroškov v kmetijstvu (energija, gnojila, krmila itn.). Krčenje prireje mleka je bilo najbolj izrazito ravno v državah, največjih izvoznicah mleka: EU, Nova Zelandija in Brazilija. Nasprotno, pa je bilo povpraševanje še vedno visoko, saj so ga generirali predvsem nadpovprečno veliki nakupi Kitajske, ki je bila takrat še vedno v zelo velikem razvojnem zagonu. Toda takšno stanje zaradi vedno višjih cen, pojavljajoče se recesije in naraščajoče inflacije, ni moglo trajati dolgo. V drugi polovici leta se je povpraševanje začelo ohlajati in se nato tudi vedno hitreje zmanjševati.
Prireja mleka se srečuje z velikimi izzivi.Visoki stroški prireje mleka krepko vplivajo na ravnanje rejcev in zelo omejujejo nove naložbe. Že drugo leto zapovrstjo se soočamo z naraščajočimi stroški prireje. Cene krmil naraščajo že od jeseni 2020 in so se kljub že tako visoki ravni leta 2021, lani še dodatno zvišale. Negotovost glede dobave žita in oljnic iz Ukrajine, ki so jo potegnili v vojno, in iz Rusije, omejene s sankcijami, je cene pognala v nebo. Podobno je pri energentih, kjer je odvisnost od Rusije še toliko bolj izrazita in usodna. Energetsko krizo je sicer najmočneje občutila Evropa, toda njen učinek je globalen. Na področju mineralnih gnojil so, podobno kot pri energentih, najkrajši konec potegnile regije, močno odvisne od dobav iz Rusije, med katerimi prednjači Evropa. K vsem naštetim izzivom lahko mirno dodamo še en zelo pomemben dejavnik, ki deluje globalno, je popolnoma nepredvidljiv in neobvladljiv in ima na kmetijstvo negativen, ponekod celo katastrofalen vpliv. To je vreme. Povsod po svetu se v zadnjem času spopadajo z izrednimi vremenskimi razmerami. Mnogo zelo pomembnih kmetijskih področij se je lani spopadalo z veliko sušo. Na južni polobli pa vremenski pojav La Niña na eni strani povzroča ekstremne vročine (najbolj izrazito v Afriki), na drugi pa huda deževja in poplave (jugovzhodna Azija). Nikakršnih znakov ni, da bi se katera koli od navedenih težav v prihodnje umirila ali celo izginila. Tudi v prihodnje bodo krepko vlivale in oblikovale kmetijsko ekonomiko.
Nazadovanje gospodarstva
Upočasnitev gospodarske rasti in inflacija negativno vplivata na kupno moč potrošnika. V razvitih regijah se potrošniki z do zdaj veliko kupno močjo preusmerjajo na cenejše izdelke oziroma se selijo od priznanih blagovnih znamk, ki vsem v verigi omogočajo višjo dodano vrednost, k cenejšim trgovskim znamkam, kjer je dodana vrednost veliko manjša. Potrošniki z že do zdaj nizko kupno močjo posegajo po še cenejših alternativah ali pa celo preusmerjajo svoje povpraševanje stran od mlečnih izdelkov, saj so se primorani omejiti izključno na osnovna živila. To je globalni trend, ki se pojavlja tako v razvitem kot tudi v preostalem delu sveta. Če je bilo glavno gonilo rasti cen v letih 2021 in 2022 veliko povpraševanje na Kitajskem, je danes eden glavnih vzrokov negativnega trenda močno poslabšan ekonomski položaj in s tem zmanjšana kupna moč Kitajcev.
Evropa se svoji veliki ekonomski moči ter izjemnim intervencijskim ukrepom navkljub vsem tem negativnim trendom ne more izogniti. Lanskoletne visoke odkupne cene, ki so, to vsi vemo, dosegle mlečni sektor s skoraj enoletno zamudo glede na val povišanja vhodnih stroškov, so vsekakor delovale zelo spodbudno na prirejo mleka. Ta se je lani v EU kljub slabši razpoložljivosti krme, povečala, rast pa se je nadaljevala celotno letošnje prvo polletje. Pravzaprav lahko govorimo o dveh Evropah. Južno Evroposo že od zgodnje pomladi pestile visoke temperature, ki so že takoj odnesle pretežni del letošnjega pridelka, mlečno proizvodnjo pa zmanjšale zaradi vročinskih obremenitev krav. Istočasno pa so v severni in severovzhodni Evropi vladale praktično idealne razmere. Zmerne temperature in obilne količine padavin so pripomogle k dobri mlečni proizvodnji kot tudi k obilni letini krme. Nemčija, Poljska, Nizozemska in Češka so v zadnjih 12 mesecih povečale mlečno prirejo za okoli 2,5 %, Bolgarija celo za 8 %, EU kot celota pa skupaj za 1,2 %. V prvem polletju letos so omenjene države svojo proizvodnjo še povečale. Takšen porast odkupa mleka seveda ne pripomore k uravnoteženosti ponudbe in povpraševanja, sploh pa ne takrat, ko je povpraševanje na nizki ravni ali v upadu in še bolj povečuje pritisk na cene. Odkupne cene povsod po Evropi padajo že od januarja in so se od decembra, ko je bil dosežen vrh, povprečno znižale za 25 %, v severni Nemčiji, ki je močno odvisna od proizvodnje in prodaje borznih izdelkov (SMP, WMP, maslo ipd.), pa celo več kot 40 % in so zdaj na ravni okoli 36 centov za kilogram. Tako močno znižane odkupne cene so v drugem kvartalu letos omogočile, da so postale izvozne ponudbe iz EU na svetovnem trgu zopet konkurenčne. Izvoznikom je uspelo kompenzirati padec prodaje v jugovzhodno Azijo in Kitajsko s prodajo v države MENA (Bližnji vzhod in Severna Afrika) ter v Brazilijo in Mehiko. V zadnjih mesecih se je izvoz SMP tako povečal za 33 %, kar je začelo zmanjševati že nevarno visoke zaloge in omililo pritisk na odkupne cene. Ta premik v prodaji je ključnega pomena, saj je omejil nevarnost velikih viškov v zadnjem delu leta. Končna potrošnja v EU namreč neprekinjeno upada že nekaj let, letos pa še posebej izrazito. Predvsem sveži mlečni izdelki so močno podvrženi spreminjajočim se nakupnim navadam evropskega potrošnika. Nanj zelo močno vpliva prehranska inflacija, pa tudi razne teorije zarot o škodljivih vplivih govedoreje ter trendi vegetarijanske prehrane, ki so celo postala uradno stališče mnogih držav, niso več zanemarljivi. Skoraj vse trgovske verige in tudi neodvisne raziskave poročajo o upadu prodaje mlečnih izdelkov, ki naj ne bi bil več samo reakcija na visoke cene, ampak kar trend.
Takšna gibanja se bodo nadaljevala tudi v prihodnje. Pritisk nizkih odkupnih cen bo učinkoval tudi v tistih regijah, ki so prirejo doslej še povečevale, posebej še, ker se vhodne cene surovin ne bodo znižale tako hitro in v takšni meri, kot so pričakovali. Ponudba mleka se torej do konca leta ne bo več povečevala, kar je za ravnotežje na trgu sicer dobra novica. Kljub temu pa še ne bodo izpolnjeni pogoji za konkretnejši dvig cen. Za to bo potreben večji premik na mednarodnih trgih predvsem ponovna oživitev trga v jugovzhodni Aziji in na Kitajskem.
In še dogajanje v Sloveniji
Odkupna cena v Sloveniji se je po strmem padcu v prvih štirih mesecih stabilizirala na okoli 43 centov za liter. Trenutno vlada med rejci neko splošno pričakovanje na osnovi sezonskih gibanj iz preteklih let, da se bosta na začetku jeseni povpraševanje in z njim cena začela dvigovati. Vsi si želimo tega, vendar nihče tega ne more potrditi in ostaja zelo negotovo. Vse zgoraj napisano postavlja to pod velik vprašaj, četudi bi višjo odkupno ceno v luči zadnjih dogajanj in celo katastrof, ki so nas doletele, potrebovali in več kot zaslužili. Trenutna odkupna cena mleka, kljub temu da nominalno ni tako zelo nizka, dejanskih stroškov prireje ne pokriva. Vsi poslušamo in beremo, da so cene žit in krme močno padle, ampak na dejanskih cenah krmil, ki so na voljo, se to ne pozna, ali pa le v manjši meri. Četudi so trenutne promptne borzne cene zelo nizke, jih lahko le malokateri trgovec ali mešalnica tudi dejansko kupi. V času velike nakupne panike lansko jesen, ko ni bilo jasno ali bo sploh na voljo dovolj surovin, so vsi hiteli z nakupi ali pa s podpisovanjem pogodb po kateri koli ceni, da je le bila zagotovljena količina. Te zaloge je treba pred novo letino na vsak način prodati, tudi s (čim manjšo) izgubo. Z nizkimi cenami bo treba torej počakati, da bo nova žetev pod streho, če je ni odnesla voda ali stolkla toča. Tudi nizke borzne cene niso zajamčene. Koliko bo na trgu ukrajinskega žita, se ne ve. Rusi so odstopili od sporazuma, ki omogoča prevoz z ladjami preko Črnega morja in zrušili dve največji ukrajinski pristanišči na Donavi. Cene se po teh dogodkih v trenutku zopet poskočile. Ponudba Hrvaške, da bi prevažali preko njihovih pristanišč, verjetno ni realna in je povezana z visokimi stroški. Krma ne bo poceni. Letos še ne. Danes tudi še ne vemo, koliko krme nam bo uspelo pridelati doma, koliko že pospravljene je odnesla povodenj, koliko je uničene in koliko bo ostalo nepobrane na poljih.
»Zanimiva« jesen je pred nami. Rejci, pripravite vso trmo, vztrajnost in trpežnost, po kateri ste že dolgo znani. Vsekakor bo še naprej potrebna!