V zadnjih letih je sektor doživel nekaj zelo močnih udarcev. Pandemija covida-19 je povzročila tektonske premike v globalnem povpraševanju. Geopolitične napetosti in konflikti so vodili k neslutenim povišanjem stroškov energije, krme in gnojil. Vse to je privedlo do visoke prehranske inflacije, ki je močno presegla splošno inflacijo. Visoke obrestne mere so močno omejile naložbe v kmetijstvu, ki so nujne za povečevanje produktivnosti. Da težav z generacijskim pomlajevanjem in pomanjkanjem delovne sile niti ne omenjamo. Vsak dan se tudi povečuje politični in zakonodajni pritisk za doseganje ambicioznih, pogosto neuresničljivih okoljskih ciljev. Pa vendar in vsemu navkljub, mlečni sektor v EU kakor tudi v Sloveniji dokazuje svojo veliko odpornost in tudi vztrajnost. Prireja mleka vztrajno raste, obenem pa EU ohranja položaj vodilnega svetovnega izvoznika.
Vrtiljak cen in ponudbe blaga
Seveda pa je, ko pogledamo od blizu, zadeva mnogo bolj dinamična, razburkana in polna izzivov. Če se omejimo samo na dogajanje v preteklem letu, ne moremo mimo hitrega in bolečega padca cene mleka predvsem v prvem in tudi v drugem kvartalu. Tok cen mleka, na katerem smo se vzpenjali leta 2022, se je v lani usmeril močno navzdol, dosegel dno konec poletja in nato zopet oživel v zadnjem kvartalu. Vzroki za nizke cene mleka leta 2023 so bili zmanjšana kupna moč in s tem manjše domače povpraševanje kot posledica visoke prehranske inflacije, padec povpraševanja na svetovnem trgu in istočasna rast pridelave mleka v večjem delu Evrope. Mleka je bilo na trgu torej nekoliko preveč. Zaradi neugodnih ekonomskih in podnebnih razmer je ponudba mleka v Sloveniji lani sicer upadla za 2,3 % in podobno je bilo v vseh državah južne Evrope. So pa zato države srednje in severne Evrope prirejo mleka povečevale, tako da je celotna EU lani dosegla 0,4-% rast prireje. Ob zelo šibkem povpraševanju in padcu porabe je bilo to dovolj, da je bila ponudba mleka večja od povpraševanja in je ceno tiščala navzdol. V zadnjem kvartalu pa se je prireja mleka tudi v severnih državah začela zmanjševati. Nemčija, Nizozemska, Češka in Danska so v zadnjem kvartalu tako močno znižale prirejo, da se je praktično izničila celoletna rast. Ta trend se bo nadaljeval tudi letos. Napovedujejo celo, da bo prireja mleka v prvi polovici letošnjega leta upadla za 1,5 %. Manjša ponudba mleka bo navkljub manjšemu povpraševanju ohranjala cene na približno enakem nivoju. Na žalost tudi ni znakov, da bi končna potrošnja mleka in mlečnih izdelkov zopet narastla na prejšnje ravni: ne v EU in ne na svetovnih trgih. Na slednjih igra še vedno glavno vlogo Kitajska, ki je kljub povečani lastni prireji mleka še vedno daleč največji uvoznik in močno vpliva na celoten svetovni trg. V zadnjem času se je potrošnja mleka in mlečnih izdelkov na Kitajskem iz leta v leto močno povečevala, skladno z rastjo življenjskega standarda, ki je poleg drugega spremenil tudi prehranske navade. Gospodarske prosperitete je tam zaenkrat konec, nasprotno spopadajo se z recesijo, ki je gospodarsko in tudi siceršnjo klimo, močno spremenila in ohladila. Svoje je dodala tudi izjemno nizka rodnost, ki dodatno zmanjšuje potrebo po otroški formuli kot največjem uvoznem artiklu. Kitajska je v letu 2023 zmanjšala svoj uvoz mleka in mlečnih izdelkov za 10 %. K rasti mednarodne trgovine zagotovo tudi ne pomaga trenutno zelo zapleten geopolitični položaj. Ukrajina, Palestina, Tajvan in zdaj še sueška kriza ustvarjajo močno negotovost. Še posebej slednja, saj zaradi daljših trgovskih poti, naraščajoči stroški zopet grozijo s povečano inflacijo in upočasnjeno proizvodnjo. Na srečo pa trgovina nikoli ne počiva. Proti koncu leta se je močno okrepil izvoz mlečnega prahu na osnovi večjega povpraševanja arabskih držav, Alžirije in Maroka, ki se bo potegnilo globoko v letošnje leto. Dobra prodaja oziroma izvoz mlečnega prahu je izjemnega pomena za celoten evropski trg, saj ima močan vpliv na splošno raven cen. Pomeni, da na trgu ni presežkov prostega mleka, saj ga posrka proizvodnja mlečnega prahu, s tem pa se vzpostavita tržno ravnotežje in stabilne cene. Napovedujeta se 15-% rast izvoza SMP in vsaj 2-% rast izvoza sirov.
Ali bo ali ne bo?
Kaj lahko torej pričakujemo v bližnji prihodnosti? Kot vedno so napovedi zelo nehvaležna zadeva, čeprav bi lahko trenutno precej mirne vesti napovedal dokaj nestresno leto. Seveda samo kar se mlečnega trga tiče. Ob slabotnem domačem povpraševanju in rasti izvoza SMP in sirov se nam obeta tudi zmanjšana rast prireje mleka. Lokalno in globalno. To vse deluje v smeri uravnoteženega trga. Predvideno razmerje med ponudbo in povpraševanjem (brez geopolitičnih vplivov) bi nam lahko zagotavljalo stabilnost odkupnih cen vse tja do konca leta.