Nega parkljev je ena od kritičnih točk v reji molznic, ki ji mora rejec posvečati posebno pozornost. Poleg plodnostnih motenj in težav z zdravjem vimena je to tretja najpogostejša zdravstvena motnja molznic. Pri vezani reji težav s parklji niso opažali, pri prosti reji z intenzivno proizvodnjo pa jih opažajo vedno več. Tako nemški avtorji navajajo, da:
- je razlog za 80 odstotkov vseh gibalnih težav, povezanih z zdravjem parkljev,
- ima 65 odstotkov vseh krav težave s parklji, in
- lahko pri visoko proizvodnih kravah molznicah letne izgube znašajo 1.000 kilogramov mleka na žival.
Verjetno si lahko ob zapisanih podatkih hitro predstavimo pomen zdravja parkljev. Če temu dodamo še okvirni strošek terapije za posamezno žival od začetka obolenja parkljev do ozdravitve, je jasno, kaj to pomeni za rejca.
Preglednica 1: Povprečna ocena stroškov in izgube prihodka na žival
| zmanjšano proizvodnjo mleka | 130 evrov |
| izgubo telesne teže | 40 evrov |
| veterinarski poseg | 40 evrov |
| podaljšan poporodni premor | 40 evrov |
| izgubo prihodka in obremenitev rejca pri oskrbi | 30 evrov |
| eventualne ponovne terapije | 40 evrov |
| skupaj stroški, povprečno | 320 evrov |
Tako lahko znaša letni strošek zdravljenja živali ob 25-odstotni pojavnosti težav s parklji v čredi s 100 živalmi približno 8.000 evrov!
Dajte mi nekaj za parklje
»Dajte mi nekaj za parklje!« je stavek, ki ga pogosto slišim od rejcev v kakšni kmetijski zadrugi, ko se zavejo, da imajo njihove živali težave s parklji in jih poskušajo hitro rešiti. Pri tem imajo v mislih razkužilo, s katerim bodo rešili težave v hlevu. Na trgu najdemo kar nekaj različnih pripravkov, s katerimi naj bi rešili težave s parklji. Pa bodo res delovali?
Odgovor ni enostaven. Sodobna reja krav molznic je v svoji zasnovi opremljena tudi s poglobitvijo – koritom, kamor naj bi živali stopile in si oprale parklje v dezinfekcijski raztopini. Kjer takšnega korita za dezinfekcijo nimajo, namestijo korito iz kovine, pogosto iz nerjaveče pločevine. Takšno korito pritrdijo na rešetke, da ne zdrsava. Vanj pa namestijo še gumijasto površino, ki preprečuje zdrs živali.
Pred nekaj leti so se pojavila sredstva, ki jih lahko spenimo in jih kot obstojnejšo peno nanesemo pred molziščem ali pa na izhodu iz molzišča. Posebne dezinfekcijske ovire naj ne bi potrebovali, saj se pena zadržuje na tleh in si jo živali ob prehodu same nanesejo na parklje. Pena se oprime parkljev in sredstvo naj bi s tem dolgotrajno delovalo. Pa še veliko drugih sredstev bi lahko opisovali.
Kaj je torej narobe s kopelmi?
Uporabo kopeli za parklje je treba omejiti iz naslednjih razlogov:
- ker so sredstva, kot so formalin, bakrov in cinkov sulfat ali pa peroksiocetna kislina farmakološka sredstva,
- ker so omenjene spojine namenjene terapiji parkljev, jih uporabljamo, ko se za to pokaže potreba,
- formalin izsušuje in trdi parklje,
- bakrov sulfat korozivno deluje na kovinske in jeklene dele opreme.
Zopet čiščenje!
Pri vsem tem zmeraj na nekaj pozabljamo (ponudniki sredstev pa seveda to zamolčijo). Vsakemu razkužilu se ob prisotnosti nečistoč učinek močno zmanjša, najpogosteje pa izniči! Razkužilo ob prisotnosti nečistoč ne bo delovalo! Želel bi, da imamo to dejstvo pred očmi in iz njega izhajamo. Na to opozarjam, ker so korita za razkuževanje parkljev pogosto polna nečistoč in se jih ne da očistiti in to nečistočo odstraniti. Ni redko, da so odtoki zamašeni ali pa jih sploh ni. Kjer bi korita za kopeli lahko čistili, pa tega ne počnemo redno.
Ne zamerite, še malo moram pametovati – s čiščenjem dosežemo tudi 90-odstotno znižanje mikroorganizmov in omogočimo razkužilu, da deluje tam, kjer naj bi delovalo. Če ima žival na parkljih nečistočo, to seveda ne bo mogoče, saj bo ta preprečevala, da bi sredstvo prišlo v neposreden stik s parkljem, reakcija sredstva z nečistočo, pa bo izničila njegovo delovanje.
Zavedati se moramo, da je sredstvo za razkuževanje kot antibiotik – ali ga uporabljamo, kot je predpisano ali pa ga ne uporabljamo! Pri tem imam v mislih sposobnost mikroorganizmov, da ustvarijo rezistenco ali odpornost. Ta se lahko pojavi, ker je v kopeli prisotna nečistoča, ki ji zmanjšuje učinkovitost, ali pa je sredstvo tako razredčeno, da koncentracija razkužila ni zadostna. To sta najpogostejša vzroka nastajanja odpornosti mikroorganizmov ali kot ji s tujko pravimo rezistence. Prav tako moramo vedeti, da nam zdravja ne zagotavlja nenehno uživanje zdravil in tudi nenehne terapije ne bodo zagotavljale zdravih parkljev.
Kako naprej? Tehniko lahko povzamemo iz molže pri čiščenju in razkuževanju vimena. Če je le mogoče vime suho očistimo. Če je preveč umazano (napake v tehnologiji reje) je treba vime oprati in po pranju na suho obrisati. Če je molzna rutina takšna, da se razkužuje pred molžo, se najprej razkuži, nato sledi molža. Vime lahko razkužimo tudi po molži, vendar pa seske očistimo prej, pred molžo.
Čiščenje parkljev je v Sloveniji relativno redko. Parklje lahko čistimo z vodnimi curki ali pa suho. Mokro čiščenje je podobno tistemu pri dezinfekcijskih koritih – pregradah, le da pri tem nimamo korita, ampak gumirano površino, kjer so nameščene šobe za pranje parkljev. Vodo, ki jo usmerjeno brizgamo iz šob na parklje in med njih.
Sistem namestimo podobno kot dezinfekcijsko korito na prehodu v molzišče. Avtorji navajajo, da se higiena parkljev bistveno izboljša, vendar izpostavljajo veliko porabo vode. Vodo za pranje lahko recikliramo in jo ponovno uporabimo za pranje parkljev. V vodo lahko dodamo sredstva za terapijo, vendar je njihova poraba velika, kar je povezano z visoko ceno terapije. Ob pranju se parklji navlažijo. Vlažnost parkljev tudi nekoliko zmanjša razkužilni učinek, če sredstvo za terapijo nanašamo naknadno, saj se ob tem stiku nekoliko razredči. Zato je treba koncentracijo sredstva za terapijo nekoliko povišati, da dosežemo željen učinek. Kot še en stranski učinek pri mokrem pranju parkljev ne gre zanemariti tudi možnega nepričakovanega zdrsa živali in s tem možne poškodbe.
Suho čiščenje parkljev
Med vsemi načini se nekako najbolj kaže uporaba suhega načina čiščenja parkljev. Kot osnova so nameščene vzdolžne rešetke, po katerih živali prehajajo proti molzišču. Pod rešetkami so po vsej dolžini nameščene rotirajoče krtače, ki živalim med hojo ščetkajo parklje in medparkeljni prostor. Glede na stanje parkljev lahko namestimo krtače različnih trdot.
Prednosti suhega krtačnega načina čiščenja parkljev:
- dnevno čiščenje parkljev s krtačenjem,
- če je treba, lahko ob prehodu hkrati opravimo tudi razkuževanje,
- učinkovit in rejcu prijazen postopek sanitacije parkljev,
- malo možnosti za eventualne poškodbe živali,
- sistem za krtačenje lahko prilagajamo potrebam in možnostim,
- enostavno odstranjevanje nečistoč po čiščenju parkljev,
- manj vznemirjanja živali pri pregledu parkljev in manjše izpostavljanje zaposlenih pri pregledu živali,
- prijazno okolju in opremi,
- cenovno dolgoročno ugodna rešitev.
S suhim krtačnim čiščenjem parkljev dosežemo potrebno čistočo, z dodatnim razkuževanjem, če je to potrebno, pa zagotovimo ustrezno zdravstveno stanje parkljev. Pomembna pa je tudi čistoča krtač. Snovalec sistema krtačnega čiščenja parkljev je to upošteval in zasnoval krtače, ki se medsebojno čistijo. Pri tem je izbral takšne krtače, ki ne vpijajo nečistoče in ne omogočajo zadrževanja mikroorganizmov na svojih površinah. Prav tako lahko krtače razkužujemo.
Prednosti omenjenega sistema za nego parkljev lahko strnemo v naslednjih točkah:
- do 90 odstotkov prihranka pri porabi sredstev v primerjavi z običajnim čiščenjem in razkuževanjem,
- parklje negujemo brez bakrovega sulfata in formalina,
- parklje negujemo suho,
- s temeljitim čiščenjem parkljev v največji možni meri preprečujemo nastanek njihovih obolenj,
- čiščenje in razkuževanje sta samodejna, ko je to potrebno,
- preprosta vgradnja sistema na prehod živali,
- velika pretočnost živali preko sistema za čiščenje,
- zelo nizka poraba vode,
- nizko obremenjevanje okolja zaradi samodejnega razkuževanja krtač,
- finančni prihranek.
Čeprav sistem za suho krtačno čiščenje parkljev omogoča številne prednosti pa nikakor ne smemo pozabiti na korekcijo in rutinske preglede parkljev.