Ta je bistvena energetska komponenta skoraj v vseh krmnih obrokih krav molznic in govejih pitancev. S koruzo namreč pridelamo najcenejšo energijo za prirejo na kmetijskih obratih. Silažna koruza je ena od najpomembnejših vrst krme, saj v povprečju prispeva v obroku krav molznic približno 50- do 60-odstotni delež osnovne krme, pri pitancih pa je ta delež še precej večji.
Botanično vemo, da je koruza tako imenovana C4-rastlina, kar pomeni da ima izredno asimilacijsko sposobnost (izjemno učinkovit naravni mehanizem za nalaganje škroba in sladkorjev v rastlinske dele, še posebno v koruzni storž z zrnjem). Za storže, ki jih je na hektarju koruze veliko, od 75.000 do 90.000, lahko rečemo, da so pravo skladišče energije. To energijo ljudje izkoriščamo za predelavo v hrano, v industriji za škrob, še najbolj pa za prehrano živali. V zadnjih letih se vse bolj zavedamo, da so koruzno listje in stebla izredno kakovosten vir energije predvsem za prežvekovalce – govedo. Koruzna vlaknina namreč prinaša vir kakovostne energije za prežvekovalce. Koruza kot rastlina za svojo rast potrebuje precej visoke temperature in zadostno vlago. Zanjo tudi niso problematične temperature, malo višje od 30 ºC, vendar le, če je v tleh zadostna količina dostopne talne vlage.
V podjetju Agrosaat že nekaj let opozarjamo na spremljanje dozorevanja koruze pred spravilom silažne koruze. Monitoring dozorevanja silažne koruze postane še pomembnejši v ekstremnih letih, kot je letošnje. Premila zima, brez zmrzali in strukturiranja tal, hladna in premokra pomlad ter skrajna vročina v juliju in začetku avgusta so glavni vzroki za propadanje njiv s koruzo. Zbita tla nimajo sposobnosti zadrževanja vlage, izredna (previsoka) talna vlaga po setvi je razlog za slabše razvit koreninski sistem pri rastlinah koruze, temperature med 35 in 40 ºC brez padavin pa povzročajo ne samo listne ožige, ampak sušenje rastlin. Propadanje posevkov je najbolj izrazito na lažjih tleh z nižjo vsebnostjo humusa, ki nimajo sposobnosti zadrževanja talne vlage. Rastline koruze so že skoraj mesec in pol v skrajnem vročinskem in toplotnem stresu. Posledica je, da v najslabših pogojih rastline sploh ne tvorijo storža, listi in steblo pa so nezadostno razviti. Na prizadetih njivah vidimo, kako se rastline z zvijanjem listov borijo proti izgubljanju vlage.
Kako ravnati, ko nimamo storža in nimamo zrnja
Onemogočeno je spremljanje razvoja mlečne črte in dozorevanja zrnja, ki je naš standardni in najbolj enostaven kazalnik tehnološke zrelosti za spravilo silažne koruze. Zanimiva je ugotovitev tujih raziskovalcev, da z vizuelnim spremljanjem mlečne črte lahko zgrešimo kar za pet odstotkov pri določanju skupne sušine (SS%) celotne rastline. Tako velika napaka pri oceni sušine lahko pomeni prepozno ali prezgodnje spravilo silažne koruze!
Pogosto nas v letošnjih razmerah zavedejo tudi posušene rastline, ki pa imajo še vedno sušino pod 30 odstotki. Iz izkušenj vemo, da je sušina pod 30 odstotki problematična, ker je takšna koruzna silaža lahko prekisla in nam priteče sok iz silosa. To pa spet pomeni težave pri krmljenju takšne nekakovostne silaže. Zoran Čergan in sodelavci KIS (knjiga Koruza 2009) so z raziskavami prizadete koruze zaradi suše ugotovili, da ima prisilno dozorela koruza manjšo vsebnost škroba, manjši pridelek mase na hektar in večjo vsebnost enostavnih sladkorjev, ki deloma krijejo energetski primanjkljaj. Prehranska praksa pa kaže, da je smiselno silažam iz prizadete koruze v obrokih visoko produktivnih živali dodajati močno krmo iz žit, dokupljenega koruznega zrnja in močnih energetskih krmil.
Rešitev za spremljanje dozorevanja prizadete silažne koruze je enostavna metoda, na katero smo v Agrosaatu prvič opozorili leta 2011. O metodi je objavil članek septembra 2011 tudi Glas dežele z naslovom: Pravočasno spravilo koruze – izjemen učinek. Metoda je zelo enostavna, zato dostopna vsaki kmetiji.
Postopek je takšen:
1. Na njivi (npr. en hektar) na roke požanjemo deset različno suhih rastlin na različnih mestih njive.
2. Cele rastline zmeljemo na manjše delce kot za v silos (npr. z vrtnim drobilnikom).
3. Zmlete delce rastlin v večji posodi dobro premešamo, da dobimo homogen vzorec.
4. Odtehtamo svež vzorec (npr. 1 kg).
5. Svež vzorec sušimo v kuhinjski pečici na temperaturi 110 stopinj toliko časa, dokler izgublja težo. To lahko traja tudi od dve do tri ure.
6. Ko se teža vzorca ne spreminja več, posušen vzorec znova stehtamo.
7. Masi svežega in posušenega vzorca vnesemo v formulo, ki nam da rezultat: suho snov koruze v %.
Sušino celotne rastline izračunamo po formuli:
suha snov koruze % (SS%) = 100 % – % odvzete vlage =
SS% = 100 % – (masa vlažnega vzorca – masa suhega vzorca) x 100 %
masa vlažnega vzorca
Primer:
masa vlažnega vzorca = 1000 g
Izračun:
100 % – (1000 g vlažnega vzorca – 350 g suhega vzorca) x 100 % = 35 % SS)
1000 g vlažnega vzorca
Zelo hitro lahko sklepamo po sušenju in vnovičnem tehtanju, ali je rastlina primerna za siliranje. Lažji je vzorec po sušenju, več vlage je izgubil in opravka imamo s koruzo, ki ima premajhno vsebnost SS% v rastlini za spravilo.
Pravilo velja tudi obratno. Manj vlage ko je izgubil vzorec, bolj verjetno je, da je koruza že prezrela za spravilo. Spravila v silos se lotimo, ko imajo rastline skupno vsebnost sušine med 33 in 35 odstotki! To je najboljši kompromis med pridelkom energije iz škroba in vlaknine. Z drugimi besedami: takrat je v rastlinah od 330 do 350 gramov skupne suhe snovi na 1000 gramov sveže zelene mase celotne rastline.
Če je sušina še pod 30 odstotki, se pripravimo za spravilo in še počakamo nekaj dni, če pa je sušina nad 35 odstotki, se nam zelo mudi s spravilom v silos in se lotimo spravila, kolikor hitro se pač da! Škoda je, da ne bi izkoristili najboljše prebavljivosti koruznice, ki je med 33 in 35 odstotki SS celotne rastline. Ta čas spravila pa je še pomembnejši, če smo posejali silažno koruzo “LG animal nutrition” ali LGAN-hibrid, ki v hlevu prinaša dodatno kakovost za prehrano govedi in večjo mlečnost pri molznicah!
Če so sušine previsoke in so nad 40 odstotki, je silažna masa presuha. V takšnih primerih svetujemo škropljenje mase z vodo v silosu, da se laže tlači. Takšni silažni masi se močno zmanjša prebavljivost vlaknine zaradi povečane vsebnosti lignina. Smiselna je uporaba silirnih dodatkov, da bi zavarovali silažo pred nadaljnjim kvarjenjem (naknadno fermentacijo) po odprtju silosa. Vemo namreč, da imajo prizadete koruze zaradi suše povečano vsebnost sladkorjev, ki pa so poleg slabega tlačenja v silosu lahko vzrok za poznejše pregrevanje in kvarjenje silaže v silosu.
Ob koncu naj še enkrat opozorimo, da je najpomembnejše spremljanje razvoja suhe snovi rastlin pred spravilom koruzne silaže. Sušino začnemo spremljati vsaj 2 do 3 tedne pred tehnološko zrelostjo silažne koruze. Če nas je narava že prizadela z zmanjšanim in manj kakovostnim pridelkom koruze, ne dovolimo, da bi s prezgodnjim ali prepoznim spravilom še sami slabšali kakovost krme!
Naša pravilna odločitev za pravočasno spravilo silažne koruze lahko dolgoročno dobro vpliva na prirejo mleka in mesa v hlevih vse leto, ko krmimo koruzno silažo živalim.