Poletna vročina zaviralno vpliva na produkcijsko sposobnost in zdravje krav molznic, zaradi česar na gospodarstvu nastaja ekonomska škoda. Za govedo je značilno, da višje temperature slabo prenaša. Ker se zelo malo znoji, težko oddaja svojo telesno toploto, zato se pregreva. Zapade v stanje organizma, ki ga imenujemo vročinski stres.
Kdaj pride do vročinskega stresa, je odvisno predvsem od temperature okolja in od vlažnosti zraka. Pri visoki vlažnosti se lahko vročinski stres pojavi že pri temperaturah nad 20 ºC, temperatura 25 ºC pa je pogosto omenjena kot tista kritična, nad katero je potrebno začeti izvajati ukrepe za blaženje ali preprečevanje vročinskega stresa. Do vročinskega stresa pravzaprav pride, ker molznica ne zmore ohranjati svoje normalne telesne temperature. Zaradi segrevanja telesa in nezmožnosti oddajanja toplote se ji telesna temperatura poviša. Sledijo fiziološki odzivi organizma s padcem proizvodnje in številnimi težavami. Še posebej so prizadete krave z večjo mlečnostjo in tiste v sredini laktacije – te so najbolj presnovno obremenjene zaradi velike proizvodnje. Presnovna toplota namreč prispeva k vročinskemu stresu.
Škodljivi učinki vročinskega stresa
Ob vročinskem stresu molznica zaužije manj krme, obenem sta delovanje vampa in resorbcija hranilnih snovi poslabšana, zato pride do pomanjkanja hranil za optimalno proizvodnjo. Vročinski stres prizadene tudi izločanje hormonov, zaradi česar se pojavi hormonalno neravnovesje. Hormonske motnje zmanjšujejo količino mleka in so krive za reprodukcijske težave. Ne le molznice, prizadete so tudi presušene krave in teleta, na katera prepogosto pozabljamo. Vročinski stres pri presušenih kravah slabo vpliva na razvoj mlečne žleze pred telitvijo, kar povzroča manjšo količino mleka v naslednji laktaciji. Teleta pa v poletni vročini slabše rastejo.
Ker zaradi vročinskega stresa živali pojedo manj krme kot običajno, proizvedejo manj mleka (tudi za 20 ali več odstotkov manj), ki je slabše kakovosti, nastanajo pa tudi plodnostne in nekatere druge zdravstvene težave infekcijske in presnovne narave. V poletnem obdobju je veliko neuspelih osemenitev, več je zgodnjega odmiranja zarodkov, zaradi prezgodnjih telitev se rojevajo šibka teleta. Posteljica pogosteje zaostaja (retencija sekundin). Od presnovnih bolezni sta pogostejši ketoza in acidoza, značilen za poletno vročino pa je tudi upad splošne odpornosti, ki se odrazi s pojavom povišanih somatskih celic v mleku in tako imenovani poletnimi mastitisi. Hud vročinski stres povzroča tudi pogine. Izločitve živali iz reje zaradi omenjenih vzrokov so pogoste in bi jih lahko preprečili z ustreznim, prilagojenim režimom tehnološke obravnave ter oskrbe v vročem poletnem obdobju.
Če želimo ohraniti proizvodnost in zagotoviti dobro zdravje živali, moramo v času visokih temperatur molznicam posvetiti večjo pozornost kot običajno. Ukrepi za blaženje vročinskega stresa so različni tehnološki pristopi, ki jih je v rejah mogoče bolj ali manj uresničiti. Prilagoditev obroka je eden izmed ključnih dejavnikov, ki pomagajo k preprečevanju ali zmanjševanju vročinskega stresa. Med pomembne ukrepe spada tudi prezračevanje in hlajenje hlevov. Živali pa morajo imeti vedno na voljo tudi zadostne količine sveže pitne vode, s katero se lahko ohlajajo.
Prehranske intervencije za preprečevanje vročinskega stresa
Skrbno načrtovanje prehrane je zelo pomembno. S prilagojenim režimom krmljenja moramo poskrbeti za to, da živali kljub manjši ješčnosti in zmanjšani resorpciji hranilnih snovi teh dobijo v zadostnih količinah. To storimo s prilagojeno sestavo obroka in spremenjenim časom krmljenja. Poskrbeti moramo tudi za ustrezno mineralno ravnovesje v organizmu, preprečevati oksidativni stres ter zagotoviti zdravje in dobro delovanje vampa.
Zaradi zmanjšane ješčnosti živali v obdobju vročine zaužijejo manj hranilnih snovi, kot bi jih morale za doseganje optimalne proizvodnje. Zato da nadomestimo umanjkanje zaradi zmanjšane količine zaužite krme, moramo molznicam za zadostno oskrbo z vsemi nujno potrebnimi hranilnimi snovmi povečati hranilno vrednost krme. Pripraviti moramo obrok, ki vsebuje več hranilnih snovi v manjšem volumnu kot običajno. To dosežemo tako, da povečamo dnevni obrok močne krme, a pri tem moramo paziti, da močna krma ne preseže polovice ali njveč 60 odstotkov suhe snovi celotnega obroka. Preveč koncentratov namreč lahko povzroči zakisanje vampa in acidozo. Da preprečimo pojav acidoze, je potrebno krmiti minimalne ter zadostne količine dobre voluminozne krme z ustrezno strukturno vlaknino. Krmljenje večjih količin močne krme poveča energetsko vrednost obroka in kompenzira zmanjšano ješčnost. Preostala polovica obroka v obliki voluminozne krme naj bo zelo dobre kakoovosti, ker takšna vsebuje več hranilnih snovi, je bolj okusna in spodbuja ješčnost ter proizvede manj presnovne toplote, kar pomaga k blaženju vročinskega stresa. Dobro je, če celotni obrok pripravimo v obliki enolončnice, saj s tem najlaže poskrbimo za ustrezna razmerja med zaužito močno in voluminozno krmo.
Količina energije v obroku naj zadosti potrebni energiji za proizvodnjo mleka. Proteinov naj bo tudi primerno. Krmljenje s preveliko količino proteinov ob visokih temperaturah na živali deluje obremenjujoče, stresno in se odrazi z zmanjšano ješčnostjo in slabšo proizvodnjo mleka. Izogibamo se krmljenju s preveč proteini, kajti presežki se izločajo iz organizma, ob čemer se tvori dodatna toplota v organizmu in se porablja energija, ki bi jo žival bolje uporabila za proizvodnjo mleka. Količina surovih proteinov naj ne preseže 18 odstotkov, medtem ko naj količina v vampu topnih proteinov ne preseže 60 odstotkov od vseh surovih proteinov.
Če ugotovimo, da ješčnost upade za več kot 90 odstotkov, povišamo vsebnost maščobe v obroku na 5 do7 odstotkov. Za visoko proizvodne molznice lahko že dodajamo maščobe v količini od 6 do7 odstotkov suhe snovi obroka v obliki, na primer, oljne repice.
Najprej moramo paziti na celovito sestavo obroka: v njem naj bo dovolj surovih beljakovin, to je 18 odstotkov, te pa naj imajo 60-odstotno prebavljivost v vampu. Delež surove vlaknine iz osnovne krme mora biti najmanj 18 odstotkov, saj je zadostna količina vlaknine nujno potrebna za pravilno delovanje in kontrakcije vampa. Skupna količina maščobe naj bo od 6 do 7 odstotkov sušine celotnega obroka, od tega naj bo 5 odstotkov maščob surovih, preostala 2 odstotkov pa v zaščiteni obliki.
Priporočamo, da imajo živali ves dan na voljo manjše količine krme. Zauživanje krme večkrat na dan pomaga k zagotavljanju stabilnih razmer v vampu in izboljša prebavo hranilnih snovi v njem. Glavno krmljenje dveh obrokov prestavimo na hladnejši del dneva pred sončnim vzhodom in po zahodu, to je na zgodaj zjutraj, med 4 in 6 uro, ter zvečer med 9 in 11 uro. Ugotavljamo, da v hladnejšem delu dneva živali pojedo več, obenem krma ob nižjih temperaturah ostaja bolj sveža, kar tudi spodbuja ješčnost. Vsaj 70 odstotkov krme dajmo ob hladnem delu dneva – ta ukrep precej izboljša ješčnost in zauživanje potrebnih količin hranilnih snovi. Venomer pazimo, da je krma vsakokrat sveža, še posebej moramo biti pozorni pri silirani krmi, da se ne pregreje in ne plesni.
Pomembno je še, da imajo molznice na voljo krmo tudi prek noči, ko so temperature nižje in imajo zato boljši apetit. Učinkovito je polivanje krme v jaslih z vodo – s tem ukrepom lahko dvignemo ješčnost živali.
Oksidanti in antioksidanti
Vročinski stres poruši tudi ravnovesje med oksidanti in antioksidanti v organizmu. Z dodajanjem antioksidantov lahko izboljšamo splošno zdravje krav, povečamo mlečnost, izboljšamo kakovost mleka ter poskrbimo za boljše reprodukcijske dosežke in zdravje telet. Antioksidanti v krmi spodbujajo antioksidantno encimsko aktivnost in pomagajo k preprečevanju reprodukcijskih težav. Dodajanje vitaminov C in E zmanjša koncentracije stresnega hormona kortizola v krvi in pomaga k prenašanju vročinskega stresa. Tudi z dodajanjem betakarotena so izboljšali plodnost molznic in dvignili mlečnost.
Minerali
Zdravstvene težave in proizvodne izgube ob vročinskem stresu so povezane tudi z mineralnim neravnovesjem v organizmu. Z znojenjem izgubljajo molznice skozi kožo večje količine elektrolitov natrija, kalija in klora. Ugotavljamo, da krma, ki vsebuje 1,5 odstotka kalija, pomaga k izboljšanju mlečnosti in ješčnosti. Količina natrija naj bo 0,5 odstotka, saj ta količina prispeva k večji mlečnosti. Količina klora pa naj ne preseže 0,35 odstotka suhe snovi. V času vročinskega stresa so tudi višje potrebe po magneziju. V krmi naj ga bo 0,35 odstotka. Raziskovalci ugotavljajo, da je izguba kalcija pri kravah, ki so v vročinskem stresu, večja kot pri tistih, ki so v termonevtralnem območju. Zato v poletnih mesecih priporočamo dajanje večjih količin kalcija kot v zimskih. Ob ustrezni oskrbi organizma s kalcijem se poveča mlečnost tudi za 3 do 15 odstotkov. Priporočljivo je povečati vsebnost kalcija na vrednost 0,85 odstotka.
Delovanje vampa
Vročinski stres kot že omenjeno vpliva na samo zdravje in delovanje vampa. Zaradi spremenjenega zauživanja hranilnih snovi v vampu pade pH in vsebina se zakisa, iz česar se lahko razvije akutna ali subklinična vampova acidoza. Že precej razširjeno in uporabno je krmljenje sode bikarbone, ki deluje kot pufer, stabilizira pH-vrednost vampa in skrbi za optimalne pogoje prebave v vampu ter s tem za njegovo dobro delovanje. Soda bikarbona je v prehrani prežvekovalcev najbolj pogost in najbolj pomemben pufer, ki preprečuje acidozo vampa. Redno jo uporabljamo v obdobju visokih temperatur, ko je zaradi povečanega krmljenja s koncentrati možnost zakisanja vampa večja. Priporočamo dodajanje od 80 do 100 gramov sode bikarbone na dan na žival. Soda bikarbona naj bo enakomerno zamešana med krmo.
Tudi z uporabo kvasovk pomagamo k boljši proizvodnosti v času trajanja vročinskega stresa. Dodajanje kvasovk v obrok izboljša ješčnost in pomaga k doseganju boljše mlečnosti. Kvasovke delujejo na vamp na več načinov, stabilizirajo vampov pH in zmanjšajo možnost acidoze, izboljšajo prebavo vlaknin in stabilizirajo vampovo mikrofloro.
Raziskave ugotavljajo tudi, da dodajanje niacina v krmo pomaga ohraniti proizvodnjo in preprečevati vročinski stres. Niacin je bolj znan kot eden izmed vitaminov B-skupine. Njegov učinek je poleg vseh drugih ta, da deluje kot podkožni vazodilatator (širi podkožne žile) in pomaga pri uravnavanju telesne temperature. Ker se nezaščiten niacin razgradi v vampu, je potrebno uporabiti zaščiten niacin, ki preide skozi vamp nespremenjen in se kot tak resorbira iz črevesja.
Ohlajanje hlevov in voda
Temperatura v hlevu naj bo čimnižja. Za ohlajanje prostora lahko izvajamo različne ukrepe, na primer prezračevanje ali hlajenje z vodo (polivanje krav, pršenje). S pršenjem vode v objektih lahko znižamo okoliško temperaturo zraka celo za nekaj stopinj Celzija.
Najpomembnejši korak za preprečevanje vročinskega stresa je nenazadnje zagotovitev zadostnih količin pitne vode. Z naraščanjem temperature okolja se povečuje tudi potreba po vodi. Hladna voda žival ohladi in izboljša ješčnost. Zadnje čase se vse bolj uveljavlja napajanje z vodo, ki so ji dodana esencialna olja s hladilnim učinkom za organizem (evkaliptus, pepermint, mentol ipd.). Takšna voda žival dodatno ohlaja, deluje osvežilno, pomaga k prenašanju vročinskega stresa ter spodbuja ješčnost in s tem izboljša proizvodnost.
Povzetek
Temperature nad 20 ºC pri govedu že povzročajo vročinski stres. Posledice vročinskega stresa pri molznicah se kažejo z zmanjšano proizvodnjo ter povečano občutljivostjo na presnovne in infekcijske bolezni. Škode ne utrpijo samo molznice, pač pa tudi presušene krave in teleta, na katere prepogosto pozabljamo.
Najpogosteje omenjena temperatura za začetek izvajanja ukrepov za blaženje ali preprečevanje vročinskega stresa je 25 oC. Z upoštevanjem preprostih tehnoloških navodil in korekcijo krmnega obroka lahko veliko pripomoremo k omejevanju ekonomske škode, ki jo povzročajo vroči poletni dnevi.