David Prinčič je za pripravil analizo odkupnih cen mleka v letu 2012 ter krajši pregled tega, kaj se nam obeta za leto 2013.
Letošnje leto nam je na področju mleka postreglo s kar nekaj dogodki, ki se jih bomo spomnili še nekaj časa. V začetku leta smo se veselili visokih prodajnih cen, ki pa so v samo dveh mesecih strmoglavile. Prišlo je celo do težav s prodajo mleka, saj pri izjemno nizkih cenah na dnevnem (spot) trgu, mlekarne niso bile pripravljene sklepati fiksnih letnih pogodb po višjih cenah. Proti koncu poletja smo dočakali normalizacijo trga in postopen dvig cen. Po drugi strani pa so cene surovin rušile rekorde in ko smo pričakovali njihov padec, so se ponovno začele dvigovati. Spremembe so se dogajale kot po tekočem traku. Medtem se nam je dogajala in tudi zgodila še zgodba s prodajo Ljubljanskih mlekarn. Kdo bo najprimernejši kupec, kaj bo storil z mlekarno, kaj bo z našim mlekom? Sto vprašanj in le malo odgovorov.
Seveda ima vsako stanje in vsako dogajanje svoje vzroke, ki pa jih na žalost nismo znali predvideti vnaprej. Veliko vprašanje je, če bi jih sploh lahko, saj je naš pogled na tržne razmere relativno ozek in so nam pravi impulzi, ki vplivajo na gibanje trgov na svetovni ravni nedosegljivi, oziroma pridejo do nas kasneje kot njihove posledice. Zato pa se lahko ozremo nazaj, si marsikaj pojasnimo in iz tega izvlečemo kakšen nauk, ki nam bo koristil v prihodnje. Ravno to je, zdaj ob zaključku leta, cilj tega mojega zapisa. Na osnovi razpoložljivih podatkov lahko v grobem analiziramo, kaj se je dogajalo s prirejo, povpraševanjem in potrošnjo, kakor tudi njihove medsebojne učinke.
Letos 1,3 odstotka višja prireja
Po najnovejših podatkih vseh 27 članic EU bo letošnja prireja mleka znova porasla in bo presegla lanskoletno za vsaj 1,3 odstotka. Tudi vnaprej predvidevajo rast, le da z nekoliko nižjo stopnjo. Močan padec povpraševanja in borznih cen na mednarodnem mlečnem trgu v prvi polovici letošnjega leta pa je povzročil manjše izvozno povpraševanje po mlečnih izdelkih. Oboje, povečana prireja in nižje povpraševanje, sta bila dva najmočnejša razloga za močno, kar 10-odstotno znižanje povprečnih odkupnih cen mleka v EU-27 v drugem kvartalu leta 2012. Padec cen je rast mlečne prireje v Evropi sicer upočasnil, vendar ne za dolgo. Sezonsko zmanjšanje namolzenih količin, manjša ponudba iz držav, ki jih je prizadela suša in močno povečano povpraševanje iz držav, ki so največje uvoznice sirov in mlečnega prahu: Rusija, Kitajska in države severne Afrike, je položaj na trgu po juliju 2012 obrnilo v za rejce boljšo smer. Cene so spremenile trend gibanja iz padajočega v naraščajoči in to naj bi vplivalo tudi na trend gibanja prireje mleka. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo dvig cen povečal rast prireje mleka za dodaten odstotek v letu 2012, skozi nadaljnjo rast v letu 2013 pa še za dodatno polovico odstotka. Največjo rast prireje mleka bodo leta 2012 dosegli na Poljskem, v Latviji in na Madžarskem, medtem ko je rast prireje v Nemčiji, Italiji, Franciji, na Danskem in na Nizozemskem omejena z enoodstotnim povečanjem kvot za kvotno leto 2012/13, čeprav so omenjene države kvote že presegale in za to tudi plačevale kazni. Zagotovo pa bodo naraščajoči stroški krmil, energije in splošne ekonomske krize rast prireje omejili. Še več, visoki stroški vložkov v kombinaciji z zmanjševanjem državnih subvencij bodo naredili trg še bolj tekmovalen in bodo mnogo manj učinkovitih rejcev prisilili k ukinjanju prireje.
Razmere so še slabše kot leta 2009
Zdaj že skoraj dve leti trajajoče naraščanje cen krme je pri mnogih mlečnih proizvajalcih terjalo velik davek. Povprečno razmerje med stroški krmil in ceno mleka v EU in ZDA, je bilo julija letos najslabše po letu 1984, torej celo slabše od zloglasnega leta 2009. Kljub zelo visokim cenam mleka v letu 2011 so se zaslužki močno zmanjšali, ko pa so se zaradi slabe letine koruze cene krme v letu 2012 še zvišale, so za mnoge rejce stroški že presegli zaslužek. Posledično se bo trend zmanjševanja staleža živine nadaljeval tudi v letu 2013, vendar pa naj to, zaradi višje sposobnosti prireje, boljše genetike in ukinjanja manj produktivnih kmetij, ne bi povzročilo manjše skupne prireje mleka. Kot vidimo na obseg prireje mleka vpliva veliko faktorjev, ki delujejo v različne smeri, zato so napovedi precej negotove.
Pregled predelave mleka
Zaradi povečanega odkupa mleka je v primerjavi z letom 2011 za odstotek narasla tudi proizvodnja sirov, za dva odstotka proizvodnja masla, posnetega mleka v prahu pa kar za osem odstotkov. Kupce so ob dokaj ugodnih cenah proizvedeni siri in maslo našli predvsem na trgih zunaj EU, medtem ko je mleko v prahu romalo v glavnem v zaloge. Relativno visoke cene sirov bodo tudi v prihodnjih mesecih stimulirale povečano proizvodnjo. Sirarne v Nemčiji, Franciji in Italiji, ki ostajajo nosilne proizvajalke evropske sirarske industrije, saj predstavljajo kar 55-odstotni delež celotne proizvodnje v EU, bodo svojo prodajo na tujih trgih še okrepile. Francoski sirarji so s svojim širokim spektrom proizvodov močno stimulirani za povečanje proizvodnje tako z velikim povpraševanjem iz tujine (Daljni vzhod) kot tudi z visokim domačim povpraševanjem. Podobno se dogaja v Nemčiji, kjer močno povečujejo proizvodnjo mehkih sirov.
Posebna zgodba pa je seveda Italija. Tam zavzema prvo mesto po količini mozzarella, sledijo pa ji Grana Padano in Parmigiano Reggiano. Rast proizvodnje sirov v Italiji temelji predvsem na močno povečani prodaji v druge evropske države (Velika Britanija, Nemčija in Francija) ter tudi ZDA. Ne smemo pa seveda pozabiti tudi na dramatične posledice potresa, ki je Italijo stresel spomladi. V njem je bilo med drugim uničenih 400.000 kolutov parmezana Grana Padana, v skupni vrednosti več kot 240 milijonov evrov. Vse te izgubljene zaloge bo treba nadomestiti, za kar bo treba predelati približno milijardo litrov mleka.
Preglednica: Italija – uvoz surovega mleka v cisterni
| Država uvoza | 2012* | +/- % na 2011 | +/- % na 2011 | ||
| kg | EUR | EUR/kg | kg | EUR/kg | |
| 0004 – Nemčija | 313.699.765 | 103.812.620 | 0,33 | -24,64 % | -13,02 % |
| 0001 – Francija | 254.167.229 | 98.427.406 | 0,39 | -22,92 % | -7,37 % |
| 0091 – Slovenija | 141.168.734 | 48.452.059 | 0,34 | 14,37 % | -5,25 % |
| 0064 – Madžarska | 102.369.204 | 37.553.290 | 0,37 | 7,02 % | -10,35 % |
| 0063 – Slovaška | 56.948.407 | 18.226.762 | 0,32 | -1,13 % | -10,98 % |
| 0038 – Avstrija | 47.277.239 | 16.738.760 | 0,35 | 17,27 % | -12,18 % |
| Skupaj uvoz iz šestih držav | 915.630.578 | 323.210.897 | 0,35 | -13,79 % | -9,80 % |
*podatki do novembra 2012
Na področju obsega potrošnje ne gre pričakovati velikih sprememb. Domača (EU) potrošnja v letu 2012 bo predvidoma nekoliko večja od preteklega leta, vendar pa se pri tem dogajajo nekatere strukturne spremembe, ki bodo v prihodnjem letu še bolj izrazite. Ekonomska kriza bo prisilila potrošnike k nakupu cenejših in manj priznanih blagovnih znamk, na drugi strani pa se bodo kupci vedno manj odločali za kakovostne zrele sire in jih nadomeščali s cenejšimi svežimi. Skupna količina naj bi tako ostala nespremenjena, le dodana vrednost in zaslužki bodo manjši. Kakovostnejši siri in dražje blagovne znamke, bodo svoje kupce morale še bolj kot do zdaj, iskati v izvozu.
Kaj se obeta slovenskim kmetovalcem
Za slovenske pridelovalce mleka je dogajanje na italijanskem trgu seveda izjemno pomembno. Nanj je usmerjena približno ena tretjina vsega mleka s tendenco naraščanja. Zelo zanimivo je, da je Italija v letu 2012 zmanjšala uvoz surovega mleka, kar se od leta 2007 še ni zgodilo. Po podatkih znaša do konca septembra to zmanjšanje kar 14 odstotkov. Najbolj pa sta prodajo v Italijo zmanjšali dve sicer največji izvoznici mleka – Nemčija in Francija (za več kot 23 odstotkov), medtem ko je tretja država, iz katere Italija kupi največ mleka, Slovenija, svoj obseg prodaje povečala za dobrih 14 odstotkov. Razlog za to seveda ni v našem dobrem in usklajenem tržnem nastopu, niti v tem, ker bi sami tako hoteli. Osebno v tem vidim prej našo slabost in občutljivost naše lastne predelovalne industrije na težke tržne razmere. Kot smo že prej ugotovili, je evropsko predelavo mleka rešilo povpraševanje iz Rusije in z Daljnega vzhoda, kamor so usmerili večje količine sirov in masla. Ko je cena surovega mleka dosegla tako nizko raven, so nemške in francoske mlekarne povečale proizvodnjo sirov, za katere so imele kupce, in tako zmanjšale pritisk na ceno mleka. Pri nas podobnega procesa ni bilo. Zmanjševanje prodaje naših mlečnih izdelkov na domačem trgu se še vedno nadaljuje, zato je tudi presežkov mleka vedno več in te smo bili prisiljeni prodati v nepredelani obliki, kljub nizkim cenam. Mogoče v teh dejstvih tiči tudi odgovor na vprašanje, ki si ga nekateri zastavljajo: ali bo Lactalis še odkupoval naše mleko?
