Ener-G in propilenglikol sta odlična energetska dodatka. Uspešen rejec ve kako izboljšati razmerje med maščobami in beljakovinam. Krma naj bo čimboljše kakovosti, dobrega vonja in okusa, predvsem pa mora vsebovati dovolj hranljivih snovi. Le tako bodo molznice dosegle čimvečjo proizvodnjo mleka, kar je seveda cilj vsakega uspešnega rejca. Neprimerno krmljenje namreč velikokrat povzroča ketoze ali acidoze, kar nam seveda lahko bistveno podraži prirejo. Molznice imajo veliko mleka le pri optimalnem delovanju vampa (beri članek: Maščobe v prehrani krav molznic /2. del/), saj vemo, da prežvekovalci živijo v sožitju z mikroorganizmi.

V različnih vrstah krme, različnih kakovostih, so hranljive snovi v različnih koncentracijah. Vendar pa lahko na osnovi analiz vzorcev krmne sestavine smiselno združimo v dober krmni obrok. Pri tem moramo upoštevati, koliko krme lahko molznice dejansko zaužijejo. Hranljive snovi v voluminozni krmi niso v zadostnih količinah, niti niso v želenih razmerjih, tako da moramo pri visoki mlečnosti uporabiti izbrane kakovostne krmne sestavine in izbrane mineralno-vitaminske dodatke.

Višja mlečnost zahteva več krme in njeno boljšo kakovost

V zadnjih desetletjih smo z intenzivno selekcijo dosegli, da se je mlečnost krav zelo povečala.

Sočasno s tem pa se je povečevala tudi pogostnost obolenj, ki zmanjšujejo gospodarnost in učinkovitost prireje mleka. Molznice najpogosteje obolijo v obdobju neposredno pred telitvijo in v nekaj tednih po njej, zato ta stanja imenujemo tudi obporodna produkcijska obolenja. Najpogosteje živali v tem obdobju prizadenejo poporodna mrzlica, mastitis, dislokacija siriščnika, metritis in ketoza. Molznice, ki obolijo za enim od navedenih obolenj, pogosteje prizadenejo patogeni mikroorganizmi ter imajo več težav s plodnostjo in nogami. Običajno jih moramo zaradi tega velikokrat prehitro izločiti iz črede. Tudi mlečnost je pogosto nižja, zaradi česar se gospodarnost prireje mleka močno zmanjša. Da do ketoz in drugih bolezni ne bi prišlo, moramo poskrbeti vsaj teden pred telitvijo in dva do tri tedne po telitvi.

Zelo dober način za zadovoljevanje potreb visokoproduktivnih molznic pred in takoj po telitvi je učinkovita priprava tekoče zmesi Ener-G, propilenglikola in vode.

Kaj je Ener-G

Ener-G je hitro dostopen vir energije zaradi visoke vsebnosti sladkorja in glicerola, sladek okus pa izboljšuje ješčnost in okusnost osnovnega krmnega obroka ter nam tako nudi optimalen izkoristek osnovne krme. Vse to ugodno vpliva na sintezo mikrobnih beljakovin, povečuje proizvodnjo mleka in razbremenjuje jetra.

V osnovi je Ener-G je mešanica melase, ki je stranski proizvod pri proizvodnji sladkorja. Tako pridobljeno melaso v nadaljnji predelavi obogatijo z glicerolom za živalsko krmo. Nastali produkt, imenovan Ener-G, je v tekočem stanju in je preprost za uporabo ter se težko strdi. Izdelek ima vse prednostne lastnosti melase, dodan glicerol pa zagotavlja hitro dostopen vir energije. Najpomembnejši ugodni lastnosti Ener-G sta visoka vsebnost suhe snovi in vodotopnega sladkorja (pretežno saharoza ter v manjših količinah fruktoza in glukoza). Izjemna 4- do 6-odstotna vsebnost betaina v melasi omogoča dodatne zaželene hranilne oziroma fiziološke učinke. Betain je naravni antioksidant, ščiti jetra, je osmoregulator, stabilizira vitamine in povečuje ješčnost.

Ener-G dodajamo predvsem pri uporabi krmne uree, pri krmljenju večjih količin silaže, ob krmljenju večjih količin sušene koruze ter ob uporabi zaščitenih (bypass) beljakovin in maščob. Največje potrebe po maščobah so v prehodnem obdobju (tri tedne pred in tri tedne po telitvi) ter v prvem obdobju po telitvi. V prehrani molznic sta najbolj zastopana vira maščob glicerol in propilenglikol, ki sta dodana protiketoznim krmilom.

Vloga glicerola

Glicerol je stranski proizvod proizvodnje biogoriva; je viskozna tekočina brez vonja, sladkega okusa in topen v vodi. Glicerol je v prehrani molznic dodatek za preprečevanje ketoz v prehodnem obdobju in v prvem tednu laktacije. Neposredno ga uporabljamo kot vir energije. Dodajanje glicerola najbolj pomaga predebelim kravam in je primeren za reje, pri katerih želimo zmanjšati število bolezni (retencije, ketoze, dislokacije siriščnika, mastitisi) v prehodnem obdobju. Pri propilenglikolu so fizikalne lastnosti enake kot pri glicerolu. V prehrani molznic ga uporabljamo pred telitvijo in po njej, kadar sumimo, da živali ogroža ketoza. Propilen glikol se lahko absorbira neposredno iz vampa in tako nastajajo propionske kisline. V jetrih nastaja glukoza neposredno iz propilenglikola in propionske kisline.

Kako rejci uporabljajo Ener-G?

Aleš Šmid iz Mlač pri Ločah, rejec lisaste pasme, krmi Ener-G na različne načine, in sicer ga dodaja prek aplikatorja, kjer sam zameša 50 % propilenglikola, 35 % Ener-G in 15% vode. Narejeno mešanico imajo molznice na razpolago ves dan, in sicer teden pred telitvijo in dva tedna po njej, seveda odvisno od mlečnosti. Zanimivo je, da Aleš – kljub temu da meša krmni obrok v mešalno-krmilni prikolici – vanjo ne dodaja Ener-G. V enolončnico dodaja Mela Dry, Ener-G pa z zalivalko večkrat dnevno polije po jaslih, da privabi molznice h krmilni mizi čimvečkrat in da tako pojedo čim več mešanice. Ker je torej ješčnost večja, lahko molznice proizvedejo več mleka.

Podoben sistem krmljenja imajo na kmetiji Ramšak iz Podgorja, kjer vzrejajo molznice črno-bele pasme. V mešalno-krmilni prikolici dodajajo 1 kg Ener-G po molznici, prek aplikatorja pa glede na mlečnost (50 % propilenglikola, 25 % Ener-G in 25 % vode), in sicer slab mesec pred telitvijo in približno dva meseca po njej. Količina je odvisna od mlečnosti! Prek aplikatorja dodajajo Ener-G, da jim ni treba ročno zalivati krme. Uporabljajo pa ga, ker izboljšuje okusnost, saj večini molznic okus propilenglikola ne ustreza. Razlog, da so melaso zamenjali z Ener-G ,je tudi ta, da ima več NEL, lepše teče in se dobro vmeša.

    Na kmetiji Vernik iz Hoč melase prej niso dodajali, letos pa so se odločili, da v poletnem obdobju izboljšajo ješčnost in okusnost krme, tako da vmešajo Ener-G v mešalno-krmilni prikolici. Po molznici ga dodajajo 1 kg na dan. Krmni obrok pripravlja sin vsako jutro. Skrbno stehta vse krmne sestavine in šele nato jih zameša v mešalno-krmilni prikolici. Da pa jim ni treba zalivati krme na krmilni mizi ročno, so kupili aplikator. Z njim zdaj dodajajo zmes propilenglikola, Ener-G in vode.

Tudi kakovost mleka bo višja

Ener-G ima seveda ugoden učinek na količino in kakovost mleka, saj izboljšuje razmerje med maščobami in beljakovinami. Vsi pa vemo, da je mleko boljše kakovosti tudi bolje plačano. Iz opisanih zgledov je razvidno, da Ener-G izboljšuje ješčnost in okusnost propilenglikola kakor tudi osnovnega obroka. Ob pravilni umestitvi v krmni obrok bo tudi manj zdravstvenih težav molznic. Molznicam je priporočljivo dodajati čimveč krmnih sestavin, kajti vsaka ima svoje zaželene lastnosti, če jih dodajamo v pravem razmerju glede na mlečnost in obdobje laktacije.

Pripravila Danica Kolarič, svetovalka za prehrano goveda v GPZ