Akcijska Ponudba!

AKCIJSKA PONUDBA za krmila v Biltenu
OD 01.10.2017 do 30.11.2017

POPUSTI 9 % DO 10 %

  • JATA EMONA
  • LEK VETERINA
  • PANVITA 
  • TECNOZOO
  • TMK ČRNCI

Bilten                     Prodajni pogoji

Poslovni partnerji Centra bikovega semena imajo tradicijo, so zanesljivi, svetovno priznani, s ponudbo najboljših bikov za mlečno in mesno prirejo.

  • Nagradna igra Actiprot

    No, nekaj točnih odgovorov smo prejeli na e-naslov: nagrada.zoo@gmail.com. Ni več veliko časa, tako da ne pozabite, da je zadnji dan jutri ob 12. uri.
  • Sejem v komendi -jesen 2017

    GPZ, z.o.o. vas vabi, jih obiščete na jesenskem sejmu v Komendi v dneh od 6. do 8. oktobra 2017. Razstavni prosto je v šotoru 7 (pri tribunah), takoj...
  • Nadzor nad prometom z grozdjem

    Sicer ste večinoma živinorejci, nekateri pa imate tudi vinograde. Mnogi so začeli s trgatvijo in zato objavljamo obvestilo o nadzoru nad prometom z...
  • Podaljšanje roka za prijavo posledic suše v letu 2017 do 8. septembra

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vsa kmetijska gospodarstva, da je rok za oddajo prijavo škode po suši v letu 2017 podaljšan...
  • Vabljeni na 9. GPZ piknik

    Vabimo vas na 9. PIKNIK GPZ, ki bo v nedeljo, 3. septembra 2017 ob 11. uri v Gaberkah pri Velenju. Prijave sprejemamo do četrtka, 31. 8. 2017 po...
Home » Melasa ali MelaDry v prehrani

Melasa ali MelaDry v prehrani

Avtorica: Danica Kolarič, svetovalka za prehrano govedi pri GPZ

Molznice krmimo z rastlinami (travo, mrvo, okopavinami, žiti, koruzno silažo, travno silažo ipd.) in s krmili rastlinskega izvora (otrobi, krmno moko, pesnimi rezanci, melaso, oljnimi pogačami in tropinami, pivskimi tropinami, kvasom ipd.). Hrano požre, prebavi, vsrka skozi črevo in v telesu izkoristi za vzdrževanje, obnovo, rast, razvoj in proizvodnjo (mleka). Rastline so avtotrofne, kar pomeni, da lahko sintetizirajo organsko snov s pomočjo sončne energije iz CO2, ki je v zraku, iz vode in anorganskih snovi, ki so v zemlji. Živali so heterotrofne, kar pomeni, da ne morejo sintetizirati organske snovi iz anorganskih, zato jo dobijo s krmo. Ker pa vemo, da živali krmimo z rastlinami, je jasno, da so rastlinski in živalski organizmi v osnovi sestavljeni iz istih sestavin. Te sestavine, ki jih imenujemo hranilne snovi, so: voda, ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, mineralne snovi in vitamini.


Pester obrok tudi za živali
Potrebe živali po hranilnih snoveh, zadostimo s krmo. Ker je v naravi zelo malo rastlin, ki vsebujejo zadostne količine vseh potrebnih hranilnih snovi, mora biti obrok za žival pestro in raznovrstno sestavljen. Če želimo živalim zagotoviti vse potrebne hranilne snovi v zadostnih količinah, moramo torej poznati vsaj temeljno sestavo posameznih krmil in osnovne potrebe živali po posameznih hranilnih snoveh, na primer: mlada žival potrebuje veliko beljakovin, delovna žival veliko ogljikovih hidratov itn.
Ker se prežvekovalci prehranjujejo pretežno z voluminozno krmo, ki vsebuje malo hranilnih snovi in je težko prebavljiva, morajo zato, da pokrijejo potrebe organizma po hranilnih snoveh, požreti velike količine krme. V povprečju se krmijo 8 ur na dan, 8 ur prežvekujejo in 8 ur počivajo (3 × 8). Hrana se s slino, ki je močno bazična (pH 8,2), meša kar dvakrat: prvič pri zauživanju in drugič pri prežvekovanju.
Prežvekovanje je sestavni del prebave pri prežvekovalcih, katerega namen je vračanje neprimerno velikih delov hrane iz vampa nazaj v usta na ponovno drobljenje in mešanje s slino. Tako postane za mikroorganizme v vampu bolje prebavljiva, poleg tega pa velika količina sline, ki se izloči pri prežvekovanju, nevtralizira kisle produkte, ki nastajajo pri fermentaciji.
Vsebina vampa se tudi stalno meša zaradi njegove motorike. Posamezni deli kapice in vampa (retikulo-rumna) se krčijo v točno določenem vrstnem redu. Dokaj enoten prostor retikulo-rumna je tista komora, v kateri lahko brez prekinitve potekajo živahni procesi razgradnje hrane in sinteze novih spojin s pomočjo mikroorganizmov. Ta sistem zagotavlja:
-    primeren prostor, ustrezno temperaturo;
-    mešanje in odhod plinov;
-    absorpcijo;
-    potovanje metabolitov in nerazgrajene hrane v nižje dele prebavnega trakta ter
-    stalen dotok sline, hrane, vode in drugih snovi.
V predželodcu prežvekovalcev vladajo anaerobne razmere, zato lahko v njih živijo le anaerobni mikroorganizmi. Količina in vrsta mikroorganizmov v vampu je odvisna od vrste krme, giblje pa se med 5 in 10 % vsebine vampa, kar znese pri odraslem govedu od 3 do 7 kg. Najvažnejši predstavniki vampove mikroflore so:
1. bakterije:
- Streptococcus bovis, ki razgrajuje škrob in disaharide (zrnata krma),
- Laktobacili, ki tudi razgrajujejo škrob in disaharide (mrva in koncentrati),
- celulolitični mikroorganizmi, ki razgrajujejo celulozo (vlakninasta krma),
- Selenomonas, ki razgrajuje disaharide in monosaharide,
2. praživali ali protozoji;
3. glive.
Ker se količine in vrste mikroorganizmov menjajo glede na vrsto krme, moramo obrok prežvekovalcem menjati počasi, vsaj 10 do 14 dni.

Razgradnja hrane
Kemična razgradnja hrane v kapici in vampu poteka torej s pomočjo encimov, ki jih izločajo mikroorganizmi. Pri tej fermentaciji nastaja tudi velika količina plinov (pri govedu povprečno 30 l v eni uri), ki jih prežvekovalci izločajo v glavnem s podrigavanjem. Če je to iz katerega koli vzroka onemogočeno, plini ne morejo izhajati. Zato začne žival napenjati, kar se lahko konča s poginom.
Mikroorganizmi pa ne samo, da razgrajujejo hrano, ampak tudi zelo intenzivno sintetizirajo nove spojine, ki jih vključujejo v svojo celično snov, ko rastejo in se razmnožujejo, seveda pa ima od tega veliko korist tudi gostitelj. Pri razgradnji nastajajo spojine, ki se delno absorbirajo, delno potujejo z nerazgrajeno krmo v nižje dele prebavnega trakta, delno pa se uporabijo za sintezo novih spojin. Znano je, da se iz retikulo-rumna absorbira 60 do 70 % organskih sestavin hrane.
Sladkor oziroma melasa
Melasa je nekakšen sirup iz sladkorne pese. Je gost, viskozen ostanek pri predelavi sladkorne pese v sladkor. Iz 100 kg sladkorne pese v povprečju dobijo približno 3 kg melase. Melasa pa zadrži tisto količino sladkorja, ki se pri tehnološkem postopku ni mogla izločiti. Največji del melase uporabljajo za proizvodnjo alkohola in kvasa, za prehrano živali pa približno 10 % in vsebuje 80 % suhe snovi, v kateri je 45-50 % saharoze, ima sladek okus in vsebuje okoli 9 % beljakovin. Največji del dušika v melasi je v amidni in nitratni obliki. Zato beljakovine iz melase nimajo esencialnih aminokislin. Pepela je 9 %, relativno bogata je s Ca 0,2 %, K 0,4 %, Na 0,7 % in Cl 0,6 %. Pepel vsebuje veliko mikroelementov. Melasa vsebuje tudi vitamine skupine B, riboflavin, niacin, pantotensko kislino in holin. Teh je bistveno več kot v pesnih rezancih.
Vsebuje tudi kobalt. Zaloge kobalta v organizmu so v jetrih, ledvicah, vranici, trebušni slinavki in priželjcu in je temelj za normalen razvoj eritrocitov, ker je sestavni del cianokobalamina. Pospešuje tudi rast in metabolizem vampove mikroflore pri prežvekovalcih. Če jim ga primanjkuje, mikroorganizmi v vampu ne morejo sintetizirati vitamina B12. Pri govedu se klinični znaki pomanjkanja kobalta pojavijo kasneje, kar opazimo kot apatijo, solzenje, neješčnost, alotriafagijo, anemijo, poleg tega pa še lenobno prežvekovanje in atonijo predželodcev. Veliko kobalta je v kvasu, melasi, detelji, oljnih pogačah, pesi in pesnem perju.
Melaso krmimo govedu maksimalno do 2 kilograma na dan. Uporablja se za korekcijo drugih hranil. Krmila so tako okusnejša, se manj prašijo, izboljšana je tudi trdnost peletov. Dodajamo jo tudi leguminozam za boljše siliranje. Glede na agregatno stanje jo zelo težko uporabljamo. S tega vidika je bistveno bolj uporabna melasa v prahu.


Novo na trgu v Sloveniji
Novost na trgu je dehidrirana melasa MelaDry, ki je stranski proizvod pri proizvodnji sladkorja. Prvi korak v tehnološkem postopku je nanašanje tekoče melase na moko koruznega stržena in mešanje. Nato s pomočjo vročega zraka zmes sušijo in uprašijo. Nastali končni produkt je suhi MelaDry, preprost za uporabo, vendar ima vse lastnosti melase. Najpomembnejša je visoka vsebnost suhe snovi in vodotopnega sladkorja (pretežno saharoza ter v manjših količinah fruktoza in glukoza). Izjemna 4- do 6-odstotna vsebnost betaina v kaposvarski melasi ustvarja dodatne pozitivne hranilne oziroma fiziološke učinke.
MelaDry je primeren za prehrano govedi predvsem zaradi visoke vsebnosti sladkorja, ki zagotavlja hitro dostopno energijo, izboljša okusnost krme, povečuje njeno zauživanje, ima pozitiven vpliv na sintezo mikrobnih beljakovin in povečuje proizvodnjo mleka.
V MelaDry je prisoten betain, ki je donor metilne skupine, stabilizator vitaminov, naravni antioksidant, ščiti jetra, uravnava osmotski tlak in povečuje ješčnost ter vsebuje 32 % sladkorja, 8 % surovih beljakovin in zelo veliko NEL, 8,1.
MelaDry je priporočljivo dodajati predvsem v krmnih obrokih, kjer uporabljamo nebeljakovinske dušične snovi, pri uporabi bypass beljakovin in maščob, pri krmljenju z večjim deležem silaže, senaže lucerne in ob krmljenju z večjim deležem sušene koruze.
Sladkorne krmne komponente delujejo kot izvor lahko razpoložljive energije za pomembne bakterije v vampu. Zato je v primeru preširokega razmerja med sladkorjem in škrobom dodajanje sladkorne komponente izjemno pomembno. Če je količina sladkorne komponente premajhna, se surova vlaknina v vampu slabše prebavlja in je najdemo veliko v iztrebkih. Posledično pa to vpliva na nižje vsebnosti mlečne maščobe in mlečnih beljakovin, s čimer so imeli rejci letos velike težave.